ZVEDAVI
Pridružen/-a: 23.01. 2010, 15:16
Prispevkov: 7
|
 Objavljeno: 14 Feb 2010 08:52 Naslov sporočila: "SOVRAŽNIKI" |
 |
|
»Sovražniki«
V pogovoru s Tonetom Hočevarjem (Delo 12.12.09), je kardinal Rode med drugim rekel:
» … v Sloveniji je neko jedro petnajst do dvajset odstotkov prepričanih in zvestih vernikov …
Potem je tukaj nedoločena ali neodločna masa, ki so zelo malo ali nič povezani s Cerkvijo. Svoje otroke dajo krstiti, jih pošiljajo k verouku, sami pa se cerkvenega življenja ne udeležujejo. …
In končno je tu deset ali petnajst odstotkov ljudi, bolj ali manj čustveno vezanih na staro partijo, ki so sovražno in agresivno razpoloženi do Cerkve, jo nenehno napadajo …«
Iz teh misli bi lahko sklepali, da je nekdo nevernik, ker je čustveno vezan na partijo.
Nemara je bil tudi cesar Jožef II., ki je ukinil samostane in zaplenil cerkveno
premoženje, čustveno vezan na partijo? Pa razumniki iz renesanse, ki so prispevali, da
se je zrušil fevdalni red, so bili tudi v sorodu s komunizmom?
Po kardinalovi opredelitvi so vsi neverniki sovražno in agresivno razpoloženi do
Cerkve, torej nekakšni sovražniki.
Če sam ne verjamem, da čakajo Indijance onstran večna lovišča in ne verjamem, da pripadnike drugega verovanja čakajo v nebesih žuboreči potočki, zelenje in deklice in, da nas krščene čaka raj z božjim dvorom, še ne pomeni, da sem sovražnik.
Preprosto: Ne verjamem, da je vesolje z Zemljo vred nastalo pred približno 6000 leti, kot se da sklepati iz Stare zaveze.
Ne verjamem, da je Bog najprej ustvaril Zemljo, potem šele zvezde …
Ne verjamem v končno sodbo. Ne verjamem da se bodo vse milijarde razkropljenih atomov, ki so sestavljale človeka, spet združile v človeška telesa, ki se bodo nato preselila v novo domovanje (kot je zapisano v Katekizmu). Po nekih ocenah naj bi nas bilo ob vstajenju nič manj kot sto milijard.
Ne verjamem v vnebovzetje, ker si ne morem predstavljati, kaj bi človeško telo počelo med galaksijami in črnimi luknjami.
Ne verjamem, da so nebesa prostorsko omejena. Če je Bog duhovno bitje, ne more biti prostorsko omejen, temveč je povsod, v vsaki zvezdi, v vsem vesolju, zato tudi ob meni …
Ne verjamem, da ima vsak človek ob sebi angela varuha.
Ne verjamem v hudiča.
Ne verjamem, da je Bog avtor Svetega pisma, kot je zapisano v Katekizmu.
Ne verjamem, da je cerkveno bogastvo, pridobljeno s prodajo nebes, Stvarniku dopadljivo.
Ali ta moja nevera pomeni, da sem »sovražnik« Cerkve?
Do verovanj imam spoštljiv odnos. Vernike spoštujem in še nikoli nisem poskusil koga prepričati, da verjame v prazno. To pa mi ne preprečuje, da povem, zakaj sem nevernik.
V Cascioljevi knjigi »Pravljica o Kristusu« je med drugim zapisano, da je prvi dokaz, da biblijsko besedilo ni sad božjega navdiha, zgodba o Evi in jabolku, ki je povzeta po sumerski legendi.
Pripovedka je dokumentirana na sumerskem pečatniku Adam in Eva, ki ga hranijo v Britanskem muzeju. To je dokument iz leta 2500 p. n. š. in je torej skoraj 2000 let starejši od Biblije.
V knjigi zasledimo tudi opis smrti Marduka, sumersko-babilonskega božanstva. Pasijon je v njegovem evangeliju takole predstavljen: ko so ga sovražniki ujeli in ga odpeljali na goro, so ga ogrnili v škrlatno ogrinjalo in ga zasmehovali. V roke so mu dali palico kot žezlo, na glavo so mu posadili krono iz trnjevih akantovih listov. Po zaslišanju, kjer se je izdajal za boga, so ga obsodili na smrt. Pred pokopom so mu zasadili sulico v prsi. Na tej osnovi so privrženci Marduka dokazovali, da je umrl in da ni dvoma o njegovem vstajenju od mrtvih.
Enako se je zgodilo v Siriji z bogom Adonisom. Tri dni po smrti, 25. marca, je vstal od mrtvih.
Podobno je opisana smrt asirsko-babilonske boginje Ištar v njenem evangeliju. Obesili so jo. Po treh dneh jo je bog, vrhovni stvarnik, oživel.«
Cascioli obravnava tudi perzijskega boga Ahuro Mazdo, ki je učlovečil svojega sina Mitro. Mitro je rodila devica, ki je zanosila s pomočjo samega Ahure Mazde. … Ko je
odrasel, je s pridiganjem naukov mazdeizma začel udejanjati svoje poslanstvo odrešitelja. Njegovi moralni nauki so nagovarjali predvsem revne in zatirane in jim obljubljali večno posmrtno srečo …
Njegovo trpljenje je podobno trpljenju bogov rešiteljev iz drugih kultov misterijev. Po mučenju so ga ubili in obesili na drog. Tri dni po smrti je od mrtvih vstal. V zaraostrskem evangeliju je opisana tudi zadnja večerja z apostoli. Kruh in vino je spremenil v svoje telo in kri …
Te zgodbe navajam le zato, ker menim, da ni nujno, da si nostalgik komunizma, če jim ne verjameš. |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
