MilanAmbrozic
Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14
Prispevkov: 54
|
 Objavljeno: 15 Maj 2020 12:55 Naslov sporočila: Revolucija |
 |
|
Mislim, da tehnološki razvoj sam na sebi v tisočletjih ni človeka prav nič moralno spremenil. Že npr. stari Grki so v svojih državicah razmišljali o temeljnih moralnih in družbenih normah, zdi pa se mi, da v temelju nismo prav nič napredovali. Na prvi pogled morda, saj so osnovne deklaracije zapisane tako v mednarodni skupnosti kot v ustavah. Praksa je pogosto prav nasprotna. Pravijo, da je napredek civilizacije odpravil suženjstvo. Vendar je dobesedno suženjstvo marsikje po svetu, čeprav prikrito in skrito. Nekoč sem že omenil Indijo in prisilno delo majhnih otrok. To je bilo opisano tudi v članku »Religija je čustvo brezsrčnega sveta« avtorja Andreja Adama v Ateističnem zborniku 2013/2014. Omenjeno je tudi »sveto« indijsko mesto Varanasi. Zgornji naslov članka je po Karlu Marxu. Pa ta sveta dežela duhovnosti še zdaleč ni izjema glede suženjskih odnosov.
Verjetno se večina ljudi premalo zaveda, da tehnološki razvoj še ne pomeni avtomatsko humanističnega napredka. To sta dve fronti, na katerih se je treba boriti posebej, tudi če vplivata druga na drugo. Čeprav povprečnemu človeku morda zmanjkuje energije za vse to, bi moral vsaj malo delovati na obeh področjih: poleg strokovnega dela še zavzemanje za moralne vrednote celotne družbe.
Veliko ljudi je danes intelektualno zasužnjenih zaradi napačnih družbenih norm. Saj so v zgodovini vedno bili intelektualno zasužnjeni na različne načine, če že ni bilo fizičnega suženjstva in kratenja svobode gibanja in druge svobode. Elita je danes enako pokvarjena, kot je bila vedno.
Poleg intelektualne zasužnjenosti nam vedno bolj grozi tudi fizična. Vsako možnost izkoristijo, da nas nadzirajo in omejujejo. Zlorabe pandemije koronavirusa za to, da nas fašistična elita po vsem svetu spravlja v karantene in omejuje normalno druženje in komunikacijo, niti ne bom spet na dolgo opisoval. Imam občutek, da je svet vedno bolj absurden in grotesken. Pa se lahko barvate v tri krasne z lajnami, da skrbijo za našo varnost in zdravje! Naša in druge vlade. Pa vidim parole po spletu in celo komentarje znancev, češ moralno podprimo vlado, ki da tako močno skrbi za nas. Groteskno! Da o digitalnem nadzoru niti ne razpravljamo.
Vedno sem simpatiziral z revolucijami, ne glede na stranske učinke. Danes se mi zdi svetovna socialistična revolucija še toliko nujnejša. Zdi se mi edino upanje za prihodnost človeštva. Vse drugo so pravljice za naivne otroke. Nisem družboslovec, vendar tudi marsikateri slovenski družboslovec meni, da so revolucije za razvoj človeštva in za ohranitev humanističnih vrednost nujne. Ne glede na to, kaj še prinesejo s sabo.
Zakaj? Spet zaradi človeškega egoizma. Ko tega ne bo več, tudi revolucije ne bodo več potrebne. Dovolj je, da je brezobzirno sebična samo manjšina ljudi, pa bo zmožna spreti ljudi med sabo, uresničiti svoje težnje po moči in privilegijih ter uničiti svobodo in harmonijo.
Žalostno je, da je tudi intelektualna elita tako politično nezrela, da povsem brez razmišljanja zavrača marksistično teorijo in možnost socialistične družbe. Celo mnogi tisti, ki predavajo na fakultetah, samo zamahnejo z roko ali omalovaževalno omenijo socializem, ko govorijo svojim študentom o družbenih vrednotah in najprimernejši družbeni ureditvi. Če ne rečemo temu, da je neodgovorno, je pa vsaj zelo neznanstveno.
Marksizem je znanstvena teorija, utemeljena na empiričnih dejstvih. Če strokovnjak s področja družboslovja preprosto zamahne z roko nad njo, po mojem mnenju ni vreden, da predava na fakulteti. Ne trdim, da je marksizem nedotakljiv in da se ga ne sme kritizirati; vendar če se ga kritizira, je to treba narediti na strogo znanstveni način, ne s posmehom in omalovaževanjem. Morda pa imajo posmehljivi kritiki resnične težave, ko morajo najti objektivne argumente. Potem se zatekajo k prežvečenim parolam. Še ko je Karl Popper s kolikor toliko smiselnim argumentom napadel marksizem kot neznanstven, so mu kritiki očitali preozek pogled na znanstveno teorijo, pa čeprav je Popper sam bistveno prispeval k filozofiji znanosti. Popper je npr. marksizmu očital, da zgodovina ni potrdila Marxovih trditev o neogibnem zlomu kapitalizma in da marksisti iščejo »post festum« razloge za ta Marxov navidezni neuspeh. Vendar tudi sam mislim, da je bil Popper tisti, ki se je tu zmotil. Pozabil je, da »zgodovine« še ni konec. Zgodovinski »neprizivni« eksperiment se v marsičem razlikuje od tistega v fiziki, kemiji in biologiji (časovne skale eksperimenta celo v teh vedah naraščajo). Ena od bistvenih razlik je, da je zgodovinski eksperiment neprimerno daljši. Na primer, potrebna so bila stoletja, da se je fevdalizem dokončno zlomil, čeprav so bile razpoke v njem že veliko prej.
Vsakdo naj se poskusi vsaj malo potruditi, da kakovostno opravlja svoje delo. Jaz sem fizik, in ne družboslovec. Svoje delo skušam opravljati dobro. Vsakdo pa ima seveda omejitve in svoj doseg glede na čas, sposobnosti in življenjsko energijo.
Mislim pa, da čeprav ne poznam podrobnosti iz prava, statuta, državnih zakonov in drugega, vem več o tistem, kar je zares treba (etične norme, biologija in psihologija človeka z vsemi njegovimi potrebami, osnovni pojmi o okoljevarstvu itd.) kot morda večina slovenskih stremuhov, ki silijo v politiko, da bi vodili ljudstvo.
_________________
Milan Ambrožič |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
