 |
FORUM ZDRUŽENJA ATEISTOV SLOVENIJE (ZAS)
Objave uporabnikov foruma, komentarji, debate
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
unix
Pridružen/-a: 28.01. 2009, 21:28
Prispevkov: 76
Kraj: MARIBOR
|
 Objavljeno: 26 Maj 2020 13:31 Naslov sporočila: KOLIKO ŠTEJE NAŠA DRŽAVA V TUJINI? |
 |
|
KOLIKO ŠTEJE NAŠA DRŽAVA V TUJINI
Gledam TV, gubam čelo in razmišljam.
Avstrija je s Češko, Madžarsko in Slovaško sklenila nekakšen 'mini Schengen'.
Nas ni nihče povabil. Kacin jecljaje opravičuje to sramoto s tem, da se 'Avstrijci bojijo Italijanov', ki bi naj preko Slovenije navalili v Avstrijo.
Grška je odprla meje za 20 držav, med njimi za Albanijo, Severno Makedonijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško.
Nas ni zraven. Kacin momlja nekaj o tem, da to še ni 'uradni seznam'. Pa koga to briga, ali je uradni, ali ne?! Zakaj nas ni na tem, neuradnem seznamu, na njem je pa Albanija in Bosna?!
Hrvati lahko brez težav vstopajo k nam, mi pa moramo pokazati ne vem kakšne papirje, dati svojo telefonsko številko in naslov bivanja pri njih.
Kacin: 'pogovori o tem še tečejo'. Pa ja!
Pred dnevi sta sprehajalca ob italijanski meji poročala, da sta vojaka vanju merila s puško. Italijanska diplomacija je reagirala takoj in ostro in zahtevala pojasnilo.
Naši: 'tam ta dan ni bilo nobenega vojaka.' Grem stavit za zaboj Chateau d’Yquem letnik 1959, da če bi se to zgodilo našemu državljanu v Italiji, bi naša diplomacija servilno tiščala glavo v pesek, 'da se ne bi zamerili' naši veliki zahodni sosedi.
Do zdaj smo izgubili še vse pomembnejše spore s Hrvaško, kjer se nam smejijo in rogajo, naši pa imajo polna usta pravljic o 'odličnih dobrososedskih odnosih', o neomajnem prijateljstvu in o medsebojnem spoštovanju. Gledamo jih nasmejane z njihovimi politiki, v skupnem sporočilu po obilni večerji pa beremo, da ni bil dosežen 'noben napredek' v urejanju odprtih vprašanj.
A vedno ni bilo tako.
V slogu ameriškega razumevanja sveta in njihove ležernosti so si Američani pot z Dunaja do Vidma večkrat krajšali tako, da so z vojaškimi letali leteli nad delom Slovenije, za kar niso imeli dovoljenja jugoslovanskih oblasti. Ker so opozorila Jugoslavije ignorirali, se je naš vojaški in politični vrh odločil za sestrelitev vsiljivcev. Prvo dakoto DC3 sta lovca jugoslovanskega vojnega letalstva, ki sta poletela z letališča v Lescah, sestrelila 9. septembra 1946 nad Ljubljano, drugo pa deset dni zatem nad Ilovcem med Zgornjimi Gorjušami in Bohinjsko Belo. Nastali meddržavni zaplet se je rešil dokaj mirno.
Ko so 8. oktobra 1953 zahodni zavezniki brez vednosti in soglasja Jugoslavije razglasili, da bodo upravo v coni A predali Italijanom, je Tito zagrozil, da ko bo prvi italijanski vojak prestopil v cono A, bo naša vojska vkorakala v cono B.
Tito je takrat v Skopju pred več kot 250.000 ljudmi dejal: "Zakaj sem tako odkrito in pravično – ne ostro, marveč pravično – postavil to vprašanje? Prvič zato, da bi naše ogorčeno ljudstvo spričo tega vedelo, da mi, ki smo na vodilnih mestih, mislimo, kar misli vse naše ljudstvo. Da z nikomer ne paktiramo o tem vprašanju, da mi, ki vodimo zdaj važna vprašanja Jugoslavije sploh in zunanje politike še posebej, nismo nobeni trgovci, marveč sinovi svojega ljudstva, s katerim smo se v veliki osvobodilni borbi skupaj borili, da smo ljudje, ki skupaj z ljudstvom preživljamo vse trpljenje, vse tegobe in vse radosti v graditvi socializma, pripravljeni dati svoja življenja, kakor smo bili zmeraj pripravljeni dati svoja življenja, če bo to potrebno.(…)
Nam so rekli, da je treba Italijane pustiti, da bodo upravljali cono A. Zdaj so že nekoliko popustili in ne bodo poslali njihovih čet v to cono, marveč šele pozneje. Jaz pa pravim, da bomo mi zmeraj pazili na to, ali bo italijanski vojak stopil v cono A. V trenutku, bo tja vkorakal, bomo vkorakali v cono tudi mi."(...)
Svojo grožnjo je podkrepil s splošno mobilizacijo in na mejo s STO poslal vojsko. Zahodni zavezniki in Italijani so se prestrašeni potuhnili in si niso drznili vkorakati.
Leta 1948 se je Tito uprl najmočnejšemu človeku na Zemlji: Stalinu. In zmagal. Leta 1955 je prišel Hruščov v Beograd in se opravičil Titu za INFORMBIRO in priznal, da je bila Jugoslaviji narejena velika krivica. Rusko opravičilo Jugoslaviji je bilo prava senzacija. Značilno je, da je Tito pri vsem tem ostal hladen in popolnoma trezen. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
MilanAmbrozic
Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno: 31 Maj 2020 23:20 Naslov sporočila: O ugledu Slovenije |
|
|
Da, strinjam se z napisanim. Vendar pa se mnogih Slovencev preprosto ne da prepričati. Zabili so si dogme v glave in zanje so ljudje, kot je Kacin ali Janša, junaki. Pred kratkim sem gledal slovenski film, sicer zabaven, ki je bil parodija na Jugoslavijo in sposobnost njenih voditeljev, pa tudi raziskovalcev in inženirjev. Takšno parodijo še danes zganjajo mnogi, npr. da so bili avtomobili Zastava 101 ali pa Jugo popolnoma zanič (pa čeprav se je z njimi vozilo milijone ljudi) in podobno.
Načrtno omalovažujejo vse, kar je Jugoslavija dosegla, med drugim samoupravni socializem. Pravijo, da toni bilo nič posebno izvirnega, nič kaj revolucionarno drugačnega kot socialni kapitalizem v skandinavskih državah. Mnogi resni politiki in ekonomisti pa so takrat z zanimanjem opazovali veliki »eksperiment« socializma v Jugoslaviji.
Ljudje ne razumejo, da če je na koncu vse propadlo, to še ni noben dokaz, da je bilo že od začetka vse slabo. Še gospodarsko najmočnejše države na svetu redno doživljajo razne gospodarske težave in krize, kako bi potem to ne moglo veljati za Jugoslavijo? Ljudje vedno preveč poenostavljajo, in to enostransko.
Resnica pa je, da prav noben današnji slovenski politik po svojih sposobnostih ali celo karizmi ne sega nekdanjim vodilnim jugoslovanskim komunistom niti do kolen. Naj takšni posmehljivi Slovenci raje vprašajo za mnenje cel svet, kaj si misli o primerjavi med Jugoslavijo in Slovenijo. Vem, ne pišem kar tako tja v en dan. Poznal sem npr. fanatično družino nasprotnikov nekdanjega jugoslovanskega socializma. Morali smo iti skupaj v London, da je tem ljudem nek tujec, pa ne samo eden, povedal, da smo Slovenci veliko izgubili z razpadom Jugoslavije. Res nimamo zaprtih oči, da ne bi vedeli, da je imela Jugoslavija tudi številne težave – poleg uspehov. Ampak Slovenija ima težave sama s sabo kar naprej. O kakšnih resnih uspehih bi težko govoril, najmanj pa o političnem ugledu v svetu. In Slovenci imamo težave sami s sabo.
Poglejmo predsednika Pahorja, ki verjetno ne zamudi priložnosti, da ne bi povedal, kako imamo danes boljšo državo. Za Pahorja samega morda že. V majhni Sloveniji je lahko predsednik, v Jugoslaviji pa bi verjetno bil ničla.
_________________
Milan Ambrožič |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Roman
Pridružen/-a: 12.10. 2019, 09:55
Prispevkov: 11
Kraj: Golo
|
| Objavljeno: 01 Jun 2020 08:49 Naslov sporočila: Re: O ugledu Slovenije |
|
|
| MilanAmbrozic je napisal/a: |
| Vendar pa se mnogih Slovencev preprosto ne da prepričati. |
Zadeva je seveda večplastna. Ampak, kakor ti ne moreš prepričati drugače mislečih, tako drugače misleči ne morejo prepričati tebe. Kdo ima tedaj prav, če sploh kdo? In v kolikšni meri?
| Citiram: |
so bili avtomobili Zastava 101 ali pa Jugo popolnoma zanič (pa čeprav se je z njimi vozilo milijone ljudi) in podobno.
|
In mi smo tedaj mislili, da so rikše popolnoma zanič, čeprav se je z njimi vozilo še veliko več ljudi.
| Citiram: |
| Načrtno omalovažujejo vse, kar je Jugoslavija dosegla |
Ni čisto res, omalovaževanje ima svoje vzroke. Zakaj neki smo hodili v Italijo in Avtrijo po trgovinah? Gotovo ne zaradi prestiža, ali ker bi nam tu šlo bolje.
| Citiram: |
| med drugim samoupravni socializem |
Nikogar ne poznam, ki bi se vprašal, zakaj v nobeni vojski (tudi jugoslovanski) ne poznajo samoupravljanja.
| Citiram: |
| Mnogi resni politiki in ekonomisti pa so takrat z zanimanjem opazovali veliki »eksperiment« socializma v Jugoslaviji. |
Seveda, eksperiment. Noben od opazovalcev ni bil niti ni hotel biti poskusna miška.
| Citiram: |
| Ljudje ne razumejo, da če je na koncu vse propadlo, to še ni noben dokaz, da je bilo že od začetka vse slabo. |
Zdaj se moraš vprašati, zakaj je bilo na začetku videti dobro, in zakaj se je vse sesulo. In ali je res bilo dobro, ko je drugače misleče, ki se niso znali ali mogli potuhniti ali pobegniti, vzela noč?
| Citiram: |
| Še gospodarsko najmočnejše države na svetu redno doživljajo razne gospodarske težave in krize, kako bi potem to ne moglo veljati za Jugoslavijo? |
In še vedno čakamo, da bo Amerika propadla. Ali ni čudno, da po tolikih bedakih v Beli hiši še vedno obstaja?
| Citiram: |
| Ljudje vedno preveč poenostavljajo, in to enostransko. |
Ja, in to na obeh bregovih in prenaša se iz roda v rod. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MilanAmbrozic
Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno: 01 Jun 2020 16:37 Naslov sporočila: Odgovor Romanu glede raznih točk |
|
|
T1. Da, seveda, vsak človek ima svoje prepričanje in ga mora zagovarjati. Res je, nihče me ne bo prepričal, da je bilo v Jugoslaviji tako slabo, kot hoče prikazati marsikdo. Vendar sem jaz vsaj pripravljen od časa do časi opaziti kako svojo zmoto. Mnogi pa ne. Saj nisem edini, ki trdi, da mnogi ljudje nikoli ne bodo pripravljeni priznati sami sebi, da so šli s prehodom iz socializma v kapitalizem vzvratno v razvoju. Tako je npr. napisal nek primorski kulturni delavec v časopisu. Pa se morda kdo globoko v sebi zaveda, da nima prav, vendar se noče odreči svoji zunanji podobi nezmotljivega.
T2. Slovenci so res hodili v Italijo in Avstrijo, vendar so tudi Italijani in Avstrijci hodili v Slovenijo. Če se prav spomnim, se je Italija nekoč štela med gospodarsko najmočnejše države na svetu in imela je tradicijo. Če je bila Jugoslavija gospodarsko šibkejša, to še ne pomeni, da je bila zanič. Zato v tej zvezi omalovaževanje jugoslovanskega gospodarstva preprosto ni na mestu.
T3. Glede eksperimenta samoupravnega socializma. Če nobena druga država ni hotela poskusiti in si opeči roke v žerjavici, to seveda še ne pomeni, da to za mnoge ni bil zanimiv gospodarski poskus. Dalje, zgodovina je enkratna in ni ponovljivi fizikalni eksperiment.
T4. Da, strinjam se, če jugoslovanski eksperiment ni obstal, se je treba vprašati, zakaj. Jaz se s tem ne morem ukvarjati, ker nimam časa za to. Vem pa, da se s tem ukvarjajo mnogi: pa ne z golim zamahovanjem roke, ampak od časa do časa preberem kako resnejšo študijo. Organizirane so tudi redne konference o socialistični Jugoslaviji. Seveda, spet je odvisno od stališča, na katerega se kdo postavi. Eni bodo spet rekli, da takšne študije in konference niajo vrednosti. Drugi pa se ne strinjamo s takšnim omalovaževanjem. Pa smo spet na začetku kroga brezplodnih razprav.
T5. Amerika še vedno obstaja. Da, Slovenija prav tako. Samo to še ne pove dovolj.
_________________
Milan Ambrožič |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
