unix
Pridružen/-a: 28.01. 2009, 21:28
Prispevkov: 76
Kraj: MARIBOR
|
 Objavljeno: 08 Apr 2009 05:24 Naslov sporočila: OD T.I. DRŽAVLJANSKI VOJNI PRI NAS |
 |
|
RESNICA O »DRŽAVLJANSKI VOJNI« NA SLOVENSKEM
1. Še pred osamosvojitvijo, in posebno po njej, se je pri protagonistih
spreminjanja in »ocenjevanja« razmer v Ljubljanski pokrajini vedno o itneje in
agresivneje pojavljala »potreba« po prevrednotenju polpretekle zgodovine: s
podcenjevanjem vloge partizanstva v NOB na ra un poveli evanja kolaboracije,
domobranstva. Tak razvoj »raziskovanja« polpretekle zgodovine je izbil na dan
celo vrsto vprašanj, domnev in trditev.
Med njimi se je tako v medijih in v javnosti trdno zasidrala teza, t.j.
nedokazana
sporna trditev, da so pomenili boji med partizansko vojsko in njenimi
nasprotniki med 2. svetovno vojno v Ljubljanski pokrajini, državljansko vojno. Ker
pa je skrajni as, da moramo tej zablodi napraviti konec, podajam mnenje Zdravka
Klanjš ka, profesorja zgodovine, v njegovem prispevku »K razpravam o koncu 2.
svetovne vojne« (maja 1995), citiram: »V vseh resnih virih, ki mi jih je uspelo
dobiti, je prisotna trditev, da je mogo e govoriti o državljanski vojni le, kadar gre
za oborožen spopad med nasprotujo imi si silami znotraj neke svobodne države;
nikjer pa ni primera, da bi bila državljanska vojna v deželi, ki je okupirana, v kateri
obstaja oblast okupatorja in v kateri se ena stran bojuje proti okupatorju, druga,
nasprotna stran pa je z okupatorjem tesno povezana. Okupator lahko ima pomožne
policijske enote iz vrst prebivalstva okupiranega ozemlja, ki mu pomagajo
vzdrževati red in mir. Toda to so okupatorjeve pomožne enote, ne pa element
državljanske vojne, saj bi v nasprotnem pomenilo, da je okupator tisti, ki vodi
državljansko vojno v deželi, ki jo je bil okupiral. Dejstvo je, da so bile enote
prostovoljne protikomunisti ne milice pred kapitulacijo Italije in slovenskega
domobranstva po njej, v Ljubljanski pokrajini res del okupatorjevega
okupacijskega sistema; to za nikogar ni sporno: okupator jih je ustanovil, oborožil,
preskrboval in njihove pripadnike tudi pla eval. To dokazujejo ohranjeni
dokumenti. In še: med uradnimi publikacijami okupatorja in publikacijami ter
govori voditeljev okupatorjevih pomožnih enot ni nobene razlike. Z gotovostjo
lahko trdimo, da so bile to profašisti ne vojaške enote v službi okupatorja,
sestavljene iz pripadnikov okupirane dežele. Organizatorji protipartizanskega boja
so sicer želeli svojo dejavnost razširiti ez vso Slovenijo, toda nacisti so jim v
smislu dolgoro nih ciljev ponem enja, uni enja slovenskega naroda, dovolili
delovati le sebi v korist. V primeru zmage nacisti nega Tretjega rajha pa bi pometli
tudi z vsemi hlapci, ki so jim pomagali v boju proti partizanom, kajti genocid bi bil
popoln.«
2. V obstoje ih leksikonih je definicija državljanske vojne naslednja:
-Leksikon Cankarjeva založbe (l.1973):
»Državljanska vojna je vojna za oblast v državi med oboroženo silo režima in
pripadniki nasprotne strani. V za etku spopadi med manjšimi skupinami, ki
navadno prerastejo v vojno. Lahko tudi množi no vstaja. D.v. je v asih obenem
revolucija«
-Splošni leksikon založbe MODITA (l.2006):
»Državljanska vojna, oborožen boj za oblast med uporniki in vlado ali med
organiziranimi politi nimi, nacionalnimi, verskimi ali socialnimi skupinami za
državno oblast.
Moja pripomba: Tipi ni primer državljanske vojne je španska državljanska vojna
(l.1936-1939), ki je splošno znana (Boj klerikalne reakcije generala Franca proti
republikanski madridski vladi).
3. Trdim: nenavadno je, da cela »galerija zgodovinarjev, novinarjev in filozofov
današnjega asa«, definicij državljanske vojne ne pozna. Dokaz nestrokovnosti. Ali
pa »ne pozna«, ker tako laže manipulira z nevedno maso. Dokaz nemoralnosti, t.j.
pokvarjenosti: s trditvijo o obstoju državljanske vojne, izklju ujejo okupacijo in z
njo kolaboracijo. (kot npr. dr. Janko Prunk in drugi, ki lepi na partizanstvo
»revolucijo«). Meni pa, ki ne sodim med naštete »strokovne« poklice, je bilo že od
vsega za etka, ko sem prvić slišala o tem »unikumu« (državljanski vojni), takoj
jasno, da je le fama. Enako mojim somišljenikom: živeli smo v asih, ki niso bili
naklonjeni filozofiranju (npr. Tineta Hribarja), temveć smo priznavali logiko
sosledja – okupacija je vzrok, upor NOB je posledica. In kje je mesto, vloga
kolaboracije med obema? Med mnogimi viri pretekle svetovne zgodovine že v
daljnem Dantejevem osmem spevu, v 9. krogu Pekla, kjer je izdajstvo nad lastnim
narodom ozna eno kot najhujši zlo in.
4. Naj povzamem: ker torej domobranstvo ni predstavljalo samostojne vojaške
formacije, ampak tesno sodelovanje z okupatorjem, ne more, ne sme imeti statusa
legitimne vojske in njegovi vojaki, posledi no, nimajo pravice ne do vojaškega
pokopa ni ne do spomenika.
Tihomila Dobravc, prof. v pokoju |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
