unix
Pridružen/-a: 28.01. 2009, 21:28
Prispevkov: 76
Kraj: MARIBOR
|
 Objavljeno: 28 Jan 2009 21:39 Naslov sporočila: IDEJNA PLATFORMA NAŠEGA ZDRUŽENJA |
 |
|
Predlog idejne platforme ZDRUŽENJA ATEISTOV SLOVENIJE (ZAS)
"Če smo ateisti osamljeni in zatirani, smo za to krivi le sami.
Številčno smo močni. Začnimo razkazovati mišice!" (Tom FLYNN)
UVOD
Ko je človek spoznaval svoje bistvo kot vrste, kot generičnega bitja, je opazil, da se razlikuje od vseh drugih živih bitij na Zemlji. Namesto, da bi iskal vzroke teh kvalitativnih razlik (differentia specifica) v sebi in v dejanskih lastnostih svojega prirodnega bistva, jih je – predvsem zaradi pomanjkljivega razumevanja objektivne stvarnosti in zakonitosti, ki vladajo v njej – pričel pripisovati nekim silam izven prirode, "božanstvom", nadzemeljskim bitjem, ki so mu jih podarila in ga ustvarila "po svoji podobi".
Ta proces imenujemo odtujevanje (alienacija) človeškega bistva in prenašanje najbolj človeških, generičnih lastnosti na neka nadprirodna božanstva. Kolikor veš človeških lastnosti je prenašal na ta fantazmagorična bitja, toliko revnejši in manj človeški je bil sam; bog je bil vse tisto, kar človek ni bil : nesmrten, vseprisoten, vseveden, vsemogoč, neobremenjen z vsemi zemeljskimi tegobami, ki tarejo človeka. Pričel je verjeti, da je neko božanstvo ustvarilo vesolje in njega v njem, ne pa da so stvari obratne: da so vsa nadprirodna bitja plod njegovih želja in zamišljanj, njegove alienacije.
Človeka kot generično bitje lahko razlikujemo po zavesti, po jeziku, inteligenci, toda sami se prično razlikovati od živali, kakor hitro so pričeli proizvajati svoja sredstva za življenje. Čeprav se le manj kot 2% našega genoma razlikuje od genoma najbolj razvitih primatov, čeprav so čebele verjetno najboljši mojstri pri gradnji satja, ptice pri gradnji gnezd, pa je tista specifična razlika, ki pomeni kvalitativni preskok, ki loči našo vrsto od vseh drugih, delo. To delo v antropološkem smislu je mišljeno kot zavestno, ciljno preoblikovanje narave v skladu s človeškimi potrebami. Tako delo zahteva sodelovanje več osebkov, zato je vedno družbeno delo; zahteva pa tudi zmožnost zapažanja kavzalnih (vzročnih) zvez in odnosov med postavljenimi cilji in sredstvi za njihovo doseganje. To kar kvalitativno loči človeka-producenta od vsake druge živali je sposobnost, da zgradi svoj proizvod najprej v svoji glavi, šele nato ga realizira v naravi. Živali delujejo po instinktu.
Ker je torej delo mogoče le kot rezultat skupnega družbenega življenja in sodelovanja ljudi, govorimo o oblikah družbene zavesti, ki se je izoblikovala v skladu s stopnjo razvoja materialne osnove človeške eksistence in politične nadstavbe.
Poznamo nekaj predreligioznih oblik družbene zavesti.
Najstarejša oblika se je izoblikovala kot magija, katere osnovna značilnost je popolno nerazumevanje nujne vzročno-posledične povezanosti v prirodi. Ljudje so menili, da je mogoče z zunanjim oponašanjem nekega prirodnega pojava (n.pr. dežja, nastopa pomladi) res izzvati te pojave.
Takšne obrede "klicanja dežja", kurjenja magičnega ognja kot klic, ipd., pomladi imenujemo imitativna magija.
Naslednja oblika magije je kontagiozna (magija po dotiku) magija. Ljudje so namreč naivno verjeli, da stvari in dogodki, ki so bili povezani enkrat, bodo to ostali v neki tajni zvezi za vedno: n.pr. lasje umrlega, ki jih hranimo, bi naj vzpostavljali nekakšno magično zvezo z njim.
Repetitivna magija (magija ponavljanja) temelji na verovanju, da se bodo stvari, ki so se nekoč slučajno dogodile skupaj, vedno dogajale povezano. Iz zgodovine poznamo ganljiv primer primitivnih ljudi s tihomorskih otokov, ki so med drugo svetovno vojno prišli prvič v stik z moderno civilizacijo in njeno tehnologijo (letala, konzervirana hrana, radijski aparati, ipd.). Ugotovili so, da so jim "beli bogovi", ki so prileteli v velikih srebrnih pticah z neba, prinesli čudovite, magične darove, ki jih niso še nikoli videli in so bili zanje nedoumljivi. Opazili so, da so še prej naredili prostor za pristajanje teh velikih srebrnih ptic (letališča).
Ko je bilo vojne konec, so beli "bogovi" prav tako nenadno kot so prišli, tudi odšli. Ni bilo več čudovitih stvari, ki so jih prinašali. Da bi jih priklicali nazaj, so jim njihovi vrači naročili, naj gradijo pristajalne poti za srebrne ptice, pa bodo spet prišli. Toda ni jih bilo nazaj…
Religija je višja oblika družbene zavesti kot magija, gibala pa se je od politeizma (mnogoboštva) do monoteizma (enoboštva).
Religij je veliko, toda vse imajo nekatere skupne značilnosti:
1) religiozno prepričanje je najprej specifičen pogled na svet;
2) religioznega človeka označuje občutek strahu, odvisnosti, občudovanja in čaščenja nadprirodnega božanstva, za katerega meni, da ga je ustvarilo; ne zaveda se, da je to božanstvo plod njegove fantazije;
3) iz takih občutkov izvirajo rituali, zaklinjanja, priprošnje, procesije, molitve, darovanja, s katerimi želijo ljudje pridobiti naklonjenost svojih (ponavadi brezbrižnih, brezčutnih in maščevalnih) bogov;
4) večina religij ima tudi svoje specifične moralne zapovedi in kodekse ponašanja vernikov, ki prežemajo celo njihovo življenje;
5) vsaj za velike monoteistične religije velja, da imajo dokaj trdno organizacijo, ki skrbi za ohranjanje in prenašanje verovanj in ritualov na nove in nove generacije vernikov. Za to skrbi cerkev kot institucija z množico (pol)profesionalnih verskih funkcionarjev (svečenikov, gurujev, šamanov), skratka "inženirjev duš".
Temeljni vzrok in izvor vseh religij je torej v odvisnosti človeka od dejanskih naravnih in družbenih sil, ki jih doživlja kot nekaj neznanega, vnanjega, sovražnega. Proti njim je nemočen, po svoji generični naravi pa človek teži za varnostjo, srečo, zaščito, zato išče varnost, srečo in zaščito pri "višjih silah", vsemogočnih božanstvih, ki ga bodo na njegovo priprošnjo uslišala, ga zaščitila in ga obvarovala "vsega hudega". Nesreče, bolezni, vojne, lakoto, smrt poskuša razložiti kot del nedoumljivega božjega načrta, izraz "božje volje", predvsem pa kot posledico "greha", načina ravnanja in življenja, ki ni bilo v skladu z "božjimi postavami".
V svojem bistvu je torej tudi religija poskus večne in imanentne človekove težnje, da obvlada prirodne sile, toda v religiji jih obvladuje na fantastičen in predvsem pasiven način. Zato je Marx označil religijo kot opij ljudstva: ubogaj, trpi, daj cesarju (državi), kar je cesarjevega in bogu, (cerkvi) kar je božjega; kolikor bolj boš trpel v "solzni dolini" (na zemlji) toliko bolj boš nagrajen v onostranstvu. Če pa ne boš ravnal v skladu z verskimi dogmami, te čaka večno pogubljenje in trpljenje v peklu. Cankar je na to zajedljivo pripomnil: delaj in moli, grba ti bo že sama zrasla!
Človek, ki je v fantastični dejanskosti nebes, kjer je iskal nadčloveka, našel le odsev samega sebe, se ne more zadovoljiti s tem: mora spremeniti družbene razmere, ki porajajo občutek nemoči, odvisnosti, ponižanja, trpljenja. Religija je torej fantastično udejanjenje človeškega bistva, zato je boj proti religiji boj proti tistemu svetu, katerega aroma je religija, kot pravi najbolj pronicljivi kritik religije Marx. Religiozna beda je le izraz dejanske bede, je pa tudi protest zoper dejansko bedo. Odprava religije kot iluzorne sreče je zahteva dejanske sreče za ljudi. Težnja, da se odrečemo iluzijam o svojem stanju, je v bistvu težnja, da se odrečemo stanju, ki potrebuje iluzije, se pravi nesrečam, boleznim, vojnam, lakoti, eksistencialni ogroženosti, ipd. Religija je iluzorno sonce, ki kroži okoli človeka toliko časa, dokler sam ne začne krožiti okoli sebe.
Da so korenine religije v človeški odvisnosti od odtujenih naravnih in družbenih sil, kaže tudi dejstvo, da le-ta slabi s porastom človekovega obvladovanja narave in družbe. Poseben dokaz za to je dejstvo, da je več religioznih na vasi, kjer naravne sile zelo vplivajo na življenje kmeta, dosti bolj kot na življenje ljudi v mestu, da je več verujočih med neizobraženimi, starejšimi, bolnimi, itd.
Z napredovanjem znanosti ljudje vedno bolj obvladujemo naravo, postajamo njeni gospodarji. Napredek znanosti v zadnjih desetletjih je tako hiter in eksponenten, da dostikrat slišimo očitek (predvsem iz cerkvenih krogov), da se človek "igra boga" (spomnimo se genetskega inženiringa, kloniranja, dešifriranja človeškega genoma, ipd.). Nekaj desetletij v razvoju človeške vrste je le hipec. Zdaj pa skušajmo ekstrapolirati ta razvoj ne deset, ampak sto, tisoč, milijon let v prihodnost…S te kozmične perspektive je bolj razumljiva Clarkova pripomba, da visoko razvite tehnologije neke supercivilizacije ne moremo ločiti od magije.
Iz teh kratkih opazk za nas ateiste izhajata dve premisi:
1) čeprav bo nekoč v bodočnosti odpravljen družbeni temelj religije, ba ta še vedno obstajala kot individualni izraz nemoči, strahov, stisk in obupa posameznika zaradi bolezni, izgube bližnjega, nesrečne ljubezni in končno smrti, kot nečesa najbolj nedoumljivega;
2) religije ni mogoče "odpraviti" z administrativnimi ukrepi, niti se proti njej boriti kot se n.pr. borimo proti mamilom ali kriminalu.
KONKRETNA IDEEJNA IZHODIŠČA ZA PRAVILA ASOCIACIJE
§ 1
AAS je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje občanov, ki smo se povezali z naslednjimi nameni:
a) širjenje znanstvenega pogleda na svet kot temeljnega pogoja za razvoj celovite osebnosti;
b) širjenje prepričaja, da je religiozni pogled na svet škodljiv, saj odvrača ljudi od prizadevanj, da spremenijo in uživajo edino življenje, ki jim je dano;
c) druženje in izmenjava informacij in izkušenj;
č) nudenje pomoči ljudem, ki so jim kratene njihove ustavne pravice do svobode veroizpovedi in svobodne izbire pogleda na svet.
OBRAZLOŽITEV: napredek znanosti in širjenje znanstvenega pogleda na svet sta v obratnem sorazmerju z religioznim pogledom na svet. Menim, da je tudi škodljivost religije za dejansko emancipacijo ljudi dokazana, saj v religiji človek obvladuje naravne in družbene sile na fantastičen in predvsem pasiven način, kar vodi v trajno podrejenost in vdanost v usodo ter čakanje na plačilo v onostranskosti.
§ 2
Dejavnosti AAS so predvsem:
- širjenje prepričanja, da je vsaka religija ostanek zaostale družbene zavesti, produkt določenih zgodovinskih in socialnih okoliščin;
-širjenje materialističnega, na znanosti temelječega pogleda na svet, ki zavrača idejo o obstoju nekakšnega višjega bitja kot nepotrebno in odvečno;
-informiranje članov in nečlanov o škodljivosti določenega delovanja religioznih institucij in njihovega vmešavanja v posvetne zadeve; v tem smislu šteje kakršnokoli religijo kot "opij za ljudstvo";
-širjenje pogleda, ki v načelu zavrača diskusijo o obstoju boga, ker šteje sam koncept boga za iracionalen, zato nerazumljiv in nasproten človekovemu razumu;
-širjenje prepričanja, da etika, morala in sploh etični kodeks zahodne moderne družbe ni nekaj od boga danega, ampak so to principi, ki jih je izgradilo človeštvo na svoji poti do končne samoosvoboditve;
- širjenje pogleda, ki nasprotuje kreacionizmu ("božjemu stvarstvu") in verjame v darvinistično evolucijo in nastanek vsega živega – vključno s človekom – iz nežive materije;
-povezovanje z drugimi enakomislečimi ljudmi in združenji;
-zakonodajna iniciativa preko organov civilne družbe za dosledno spoštovanje stroge ločitve cerkve od države;
-druge dejavnosti, ki so v skladu s temeljnimi opredelitvami Asociacije.
OBRAZLOŽITEV: Še posebej bi radi opozorili na pomen poudarjanja nereligioznega izvora družbene morale in etike. Etični kodeks zahodne civilizacije izvira iz zgodovinskih temeljev in nima zveze z "božjimi zapovedmi", zato je treba zavreči pojmovanje, da je religiozna morala (pri nas pretežno krščanska) temelj vsake družbene morale in da brez religije ni etike in morale in da se bo družba anihilirala v dimu Sodome in Gomore.
§3
Za operacionalizacijo dejavnosti AAS so njene konkretne naloge naslednje:
-borba proti diskriminaciji ateistov v družbenem življenju in za popolno enakopravnost vseh verskih skupnosti;
-borba proti privilegiranemu statusu RKC in poskusom vpeljave sistema državne religije v R Sloveniji;
-opozarjanje ljudi in njihovih združenj na dalekosežno škodljivost vračanja premoženja RKC v naravi in na posledice, ki izvirajo iz tega dejstva;
-opozarjanje nai kakršnokoli obliko kršenja stroge ločitve cerkve od države, še posebej v obliki poskusov uvajanja verouka v javne šole, uvajanja plačanih kuratov v Slovensko vojsko in policijo;
-izgrajevanje lika državljana, ki spoštuje temeljna civilizacijska in etična načela brez sklicevanja na "božje zapovedi" ali drug "božji" izvor osnov človeške etike in morale;
-ker je ideja večnih in neprestanih sprememb v naravi in družbi v popolnem in nepomirljivem nasprotju z absurdno idejo o večnosti, nepremenljivosti in absolutnosti religioznih "resnic", se bo AAS zavzemala za znanstveni pristop k obravnavanju vsakega prirodnega in družbenega pojava;
-preko mreže organizacij civilne družbe bo AAS poskušala izostriti občutek ljudi za vsak poskus zlorabe religije v politične namene, ga v sredstvih javnega obveščanja obsodila in zahtevala reakcijo države v smeri zaščite ustavnih svoboščin in pravic iz II. poglavja Ustave RS, ki zadevajo versko svobodo in svobodo vesti;
-prizadevanje za razgrnitev popolne resnice o negativni in nazadnjaški vlogi religije pri razvoju znanosti in družbe (čarovniški procesi, preganjanje in fizična likvidacija znanstvenikov in vseh liberalno mislečih ljudi, katerih ideje niso bile v skladu z religioznimi dogmami, podpihovanje vojn med narodi zaradi verskih razlogov, podpiranje brutalnih in diktatorskih režimov, podpiranje in vzpodbujanje terorizma, sežiganje knjig naprednih mislecev in duhovni ter fizični teror nad njimi /sancti uffici - sveta inkvizicija/, ipd.);
-sprotno reagiranje na družbene dogodke in pojave, ki kršijo ustavno načelo ločitve cerkve od države in zlorabo religije v politične namene.
Maribor, maja 2008
Vojteh URBANČIČ |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
