ZVEDAVI
Pridružen/-a: 23.01. 2010, 15:16
Prispevkov: 7
|
 Objavljeno: 23 Jan 2010 15:23 Naslov sporočila: NEKAJ VPRAŠANJ ZA TEOLOGE |
 |
|
V Katekizmu Katoliške cerkve (slovenska izdaja 1993) je na strani 44 zapisano:
»Bog je avtor Svetega pisma. 'Od Boga razodeta resnica, ki jo vsebuje in posreduje Sveto pismo, je zapisana po navdihnjenju Svetega Duha'«
Je stvarjenje vesolja trajalo šest dni, kot je zapisano v Svetem pismu (Ekumenska izdaja, Ljubljana 1993) ali je Bog kot avtor 'zapisal' šest dni, mislil pa je šest razvojnih obdobij?
Stvarjenje je potekalo šest dni
Prvi dan: ločitev svetlobe od teme,
drugi dan: ločitev zgornjih voda od spodnjih,
tretji dan: v nižjih vodah se od vode ločuje zemlja. Nastane svet vegetacije,
četrti dan: na nebu nastaneta sonce in luna,
peti dan: ustvarjeni živa bitja v morju in ptice,
šesti dan: ustvarjeni živali in človek,
sedmi dan: Bog počiva.
Tretji dan je bila ustvarjena zemlja, četrti pa sonce in luna. Iz tega lahko razberemo, da je bila zemlja začetek, vesolje z vsemi milijardami galaksiji in zvezd pa dan kasneje. Zemlja je torej središče vesolja.
Branje Svetega pisma
Lahko beremo Sveto pismo tako, kot je zapisano, ali moramo predpostavljati, da je Bog uporabljal metafore, ki jih znajo razlagati le teologi?
Mož bo gospodoval nad ženo
»Bog je rekel ženi: 'Prav mnogo težav ti bom dal pri tvoji nosečnosti; v bolečinah boš
rodila otroke. Po svojem možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj.'« (Sveto pismo, str. 13.)
Je Bog mislil resno?
Prepovedi
»Od svojih otrok ne dajaj nobenega v daritev Molohu in ne skruni imena svojega Boga: jaz sem Gospod!«
»K moškemu ne smeš iti kakor ženi; gnusoba bi to bila.
K nobeni živali ne smeš iti; s tem bi se oskrunil; ženska naj se ne postavlja pred živaljo, da bi se z njo družila; grda oskrumba bi to bila …
Kdor koli stori katero izmed gnusob, vsi, ki to delajo, naj bodo iztrebljeni iz sredine svojega ljudstva …« (Sveto pismo, str. 122.)
Pobiti vse nasprotnike
Bog je 'zapisal': »Kajti moj angel pojde pred teboj in te privede k Amorejcem,Ferezejcem, Anaanancem, Hevejcem in Jebusejcem, ki jih bom iztrebil.« (Sveto pismo, str. 84.)
»In Gospod, naš Bog, nam je dal v roke basanskega kralja Oga in vse njegovo ljudstvo; pobili smo ga tako, da mu nihče ni preostal, ki bi utekel … In pokončali smo jih z zakletvijo v vsakem mestu može, žene in otroke.« ( Sveto pismo, str. 177.)
In naprej: »Uniči vsa ljudstva, ki ti jih je izročil Gospod, tvoj Bog! Tvoje oko naj se jih ne usmili!«. (Sveto pismo, str. 182.)
» … 'Toda v mestih teh ljudstev, ki ti jih Gospod, tvoj Bog, daje v last, ne puščaj
nobenega živega bitja pri življenju, temveč kot predmet zakletve jih neizprosno uniči:
…, kakor ti je Gospod tvoj Bog zapovedal, …'« (Sveto pismo, str. 193.)
»In Mojzes se je postavil k vratom v tabor in rekel: 'Kdor je za Gospoda, k meni!' …
'Pripašite si vsak svoj meč okoli ledja, pojdite po taboru sem ter tja, od vrat do vrat, in
vsak naj ubije celo' svojega brata, prijatelja in sorodnika!' … In padlo je tisti dan
izmed ljudstva okoli tri tisoč mož.« (Sveto pismo, str. 93.)
Kaj je Bog mislil z besedami: 'iztrebil' in 'uniči vsa ljudstva'?
Ali se niso krščanski vladarji zgledovali po Gospodovem zgledu, ko so vodili
morije, kjer so umirali milijoni? (Le na Soči 1,500.000 mož in fantov?)
Vsaka kršitev se kaznuje s smrtjo
» … In glej, to se je resnično zgodilo: zgodila se je gnusoba v Izraelu; tedaj pelji tistega moža ali tisto ženo, ki sta storila to hudobijo, k vratom, moža ali ženo, in jih posuj s kamenjem, da umrjeta!«
» … Kdor pa bi predrzno ravnal in bi ne poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo
Gospoda, tvojega Boga, ali sodnika, ta človek mora umreti; …« (Sveto pismo, str. 191.)
»Jedel boš sad tvojega telesa, meso svojih sinov in hčera, ki ti jih bo dal Gospod, tvoj
Bog, v stiski in sili, s katero te bo stiskal tvoj sovražnik.« (Sveto pismo, str. 201.)
»Če se moža tepeta in pristopi žena enega, da reši svojega moža iz rok tistega, ki ga
tepe, pa stegne roko in zgrabi njegov sram, ji odsekaj roko: tvoje oko bodi brez
usmiljenja!« (Sveto pismo, str. 197.)
Sveto pismo je polno takih in podobnih zapisov. Če je Bog avtor Svetega pisma, čemu je govoril v prispodobah? Sveto pismo so brali le pismeni izbranci, zakaj jim ni povedal, kar je mislil?
Ali lahko dopustite, da so tisti, ki trdijo da je Bog avtor Svetega pisma, najhujši preklinjevalci, ki žalijo 'Stvarnika'?
Čarovnice in heretiki
V štiristo letih je Sveta inkvizicija obsodila na grmado na sto tisoče 'čarovnic' in heretikov
(med njimi tudi Gorenjca Petra Kupljenika). Tukaj ni šlo za metafore. Grmade so res
gorele.
Kako se to ujema s tem, kar pripisujejo Jezusu?
Teologi bodo odgovorili, da je smrtne kazni izvrševala posvetna oblast in ne Cerkev. Vendar, 'heretikom' in 'čarovnicam' so sodila inkvizicijska sodišča. Posvetna oblast je le izvrševali sodbe.
In kdo je gospodoval v Rimu, ko so sežgali dominikanca Giordana Bruna in
Petra Kupljenika?
Prodaja odpustkov
Katedralo sv. Petra so gradili z denarjem, ki so ga vladarji in
verniki plačevali za boljši položaj v raju zase, pa tudi za že umrle sorodnike, ki so
trpeli v vicah.
Premoženje obsojenih heretikov je pripadalo Cerkvi.
Ali lahko sklepamo, da je Rimsko katoliška cerkev bogatela s prodajo »večnega
življenja«?
Vnebovzetje
Marija je bila s telesom vzeta v nebesa. (Dogmo je papež razglasil šele leta 1950.)
Nebesa sodijo v duhovni svet. Ne gre za materialni prostor, kjer bi stal božji dvor
z dvorjani.
Niti ne moremo domnevati, da je raj na oddaljenem planetu. Kaj naj bi človeško
telo delalo v duhovnem svetu?
Davidov potomec
Pisec Matejevega evangelija prične z Jezusovim rodovnikom, s katerim dokazuje, da je njegov odrešenik Davidov potomec. Pisec Lukovega razodetja prav tako dokazuje Jezusovo sorodstveno zvezo s kraljem Davidom.
Pri Mateju je naštetih 25 rodov do Jožefa, pri Luki pa 39.
Pisca se ne strinjata niti o Jožefovem očetu (po Mateju je Jakob, po Luki pa Heli).
Kako je mogoče, da je Jezus Davidov potomec, če Jožef ni bil njegov oče? (Deviško rojstvo.)
Krščanstvo ni religija knjige
»Vendar pa krščanska vera ni 'religija knjige'. Krščanstvo je religija božje 'besede' …«
(Katekizem, str. 45.)
»Nikakor ni prav, če kdo osebno vest in razum postavlja v nasprotje do moralne postave ali do cerkvenega učiteljstva.« (Katekizem, str. 515.)
»Biti poslušen v veri pomeni svobodno se podrediti poslušani besedi, ker za njeno resničnost jamči Bog, resnica sama.« (Katekizem, str. 53.)
Je zato Cerkev izdala indeks prepovedanih knjig in so knjige gorele na grmadah?
Celota vernikov se ne more motiti
»Celota vernikov (…) se v verovanju ne more motiti. In to svojo posebno lastnost razodeva z nadnaravnim verskim čutom vsega ljudstva …« (Katekizem, str. 42.)
Je množica vernikov res dokaz o resničnosti verovanja? Ali niso množice sledile tudi drugim prerokom in voditeljem?
Angel varuh
»Vsak vernik ima ob svojih straneh angela kot zaščitnika in pastirja, da ga vodi v življenju.« (Katekizem, str. 103.)
Kje so bili angeli tistih milijonov, ki so končali v krematorijih?
Edina Kristusova Cerkev …
»Edina Kristusova Cerkev … je tista, ki jo je naš zveličar po svojem vstajenju izročil Petru, da je njen pastir, in jo njemu ter drugim apostolom zaupal, da jo razširijo in vodijo … Ta Cerkev, na tem svetu ustanovljena in urejena kot družba, obstaja v katoliški Cerkvi, katero vodijo Petrovi nasledniki in škofje, ki so v občestvu z njim.
Odlok o ekumenizmu 2. vatikanskega koncila razlaga: 'Samo po katoliški Kristusovi Cerkvi, ki je splošen pomoček za zveličanje, je namreč mogoče doseči vso polnost zveličavnih sredstev …« (Katekizem, str. 229.)
Luther, pri nas pa Trubar, sta se uprla pokvarjenosti v Cerkvi (prodaja odpustkov, moralnega razkroja svečenikov itd.).
Ali sta se s tem odrekla 'polnosti zveličavnih sredstev'?
Smrt
»Smrt je posledica greha. Kot verodostojen razlagalec svetopisemskih trditev in izročila uči cerkveno učiteljstvo, da je smrt prišla na svet zaradi človekovega greha.« (Katekizem, str. 275.)
Ali so tudi vsa druga živa bitja (od šimpanza do slona in orla) grešila?
O smrti je grški filozof Epikur pred 2300 leti zapisal:
»Svetovi in živa bitja se rodijo in umirajo zaradi gibanja atomov. Spoznavanje narave osvobodi človeka praznoverja in strahu pred smrtjo, kajti brez tega ni mogoča človekova sreča, ki je v duševnem miru.«
Večno življenje
Po smrti se človeško telo na koncu razstavi na milijarde atomov, ki se razkropijo v morjih, v zraku, v zemlji. Je mogoče, da so te milijarde še vedno v funkcij moje osebnosti?
Od stopnje sestavljenosti je odvisno v kakšni funkcij so. Šele, če so sestavljeni kot naš živ organizem, delujejo kot človek.
Infinitezimalni delci energije tvorijo osnove vsega obstoječega v vesolju. Šele njihova stopnja sestavljenosti določa obliko materije, kot jo dojemamo.
Ali 'dušo' izvzamemo iz vse obstoječe energije? Je potemtakem duša le misel? Je misel možna brez možganov? Kako je z dušo naših prednikov, primatov?
Na koncu bo Jezus prišel soditi živim in mrtvim. Mrtvi bodo spet oživeli (prav tako napoved so pripisovali perzijskemu božjemu sinu Mitri, ki naj bi prišel na Zemljo 1400 let pred Kristusom). Glede na to, da nas je že sedaj šest milijard in da so bile tudi pred nami milijarde in bodo še za nami, kje bo toliko prostora?
Katekizem rešuje to zadrego takole:
»Bog pripravlja novo bivališče in novo zemljo, na kateri prebiva pravičnost in katere blaženost bo izpolnila in prekosila vsa hrepenenja po miru, ki se poraja v srcih ljudi.« (Katekizem, str. 285.)
Tako, po sodnem dnevu se bodo vse milijarde ljudi selile na novo zemljo. Bomo tam večno živeli ali spet umirali? Zakaj bi morali spet dobiti telo, če ga v duhovnem svetu ne rabimo?
O svetosti življenja
»Peta zapoved, ne ubijaj.
Sveto pismo natančneje opredeljuje prepoved pete zapovedi: 'Nedolžnega in pravičnega ne ubijaj'« (Katekizem, str. 566.)
»Varovanje skupnega blagra družbe zahteva, da napadalcu onemogočimo, da bi škodoval. Na tej podlagi je prišlo do spoznanja, da ima zakonita javna oblast pravico in dolžnost, da strogo nastopa z ustreznimi kaznimi, v skrajno težkim primerih ni izvzeta tudi smrtna kazen.« (Katekizem, str. 567.)
Ko so se že mnoge države odrekle smrtni kazni, je Cerkev zadrego rešila tako, da je leta 2005 izdala Kompendij (povzetek Katekizma katoliške Cerkve iz leta 2002).
Besedilo o smrtni kazni je izpuščeno. Vendar je tudi zapisano, da Katekizem velja v celoti.
Ali velja 'svetost življenja' le pri zarodkih?
Zločini proti morali
V pismu, ki sta ga 18. maja 2001 kardinal Ratzinger, kot prefekt Kongregacije za doktrino
Vere, in nadškof Tarcizio Bertone, kot tajnik, poslala vsem škofom in drugim verskim
predstojnikom in se nanaša na določitev pristojnosti Kongregacije za zločine proti veri, je
med drugim zapisano:
»Zločini proti morali, to je zločin proti šesti božji zapovedi, storjen s strani klerikov z mladoletnim izpod 18. leta starosti.«
In na koncu:
»Zadeve s tega področja so podvržene pontifikalni tajnosti.«
Je Cerkev kdaj prijavila zločine proti otrokom, storjene s strani klerikov, pristojnim oblastem države, v kateri so bili storjeni?
V tem pismu lahko zaznamo prikrito novost.«Grehi« se nanašajo le na zločine z mladoletnimi izpod 18. leta starosti. Kaj pa spolni odnosi s starejšimi od 18 let?
Lovišča so potemtakem odprta. Nič slabega! Vendar, kontracepcija je grešna, kondomi prepovedani. In kaj se zgodi, če mladenka ali žena nad 18. letom starosti zanosi s klerikom?
Družina je temelj krščanske družbe
Otroci morajo rasti z materjo in očetom. Kako se bo ravnala RKC do klerika, ki bo postal oče? Bo moral oblikovati srečno družino ali bodo njegovi otroci nezakonski?
Predkrščanska verovanja
Smrt Marduka, sumersko-babilonskega božanstva, so obhajali med 15. in 20. marcem. Pasijon je v njegovem evangeliju takole predstavljen: Ko so ga sovražniki ujeli in odpeljali na goro, so ga ogrnili v škrlatno ogrinjalo in ga zasmehovali. V roke so mu dali palico za žezlo, na glavo so mu posadili krono iz trnjevih akantovih listov. Po zaslišanju, kjer se je izdajal za boga, so ga obsodili na smrt. Pred pokopom so mu zasadili sulico v prsi. Na tej osnovi so privrženci Marduka dokazovali, da je umrl in da ni dvomov o njegovem vstajenju od mrtvih. Enako se je zgodilo v Siriji z bogom Adonisom. Tri dni po smrti, 25. marca, je vstal od mrtvih.
Grško-egiptovskega boga Sarapisa je doletela podobna usoda. Ko so ga sovražniki usmrtili, se je najprej spustil v pekel, potem pa vstal od mrtvih.
Ko je odrešenik Mitra (sin boga Ahura Mazde indo-iranskega izvora; njegovo rojstvo so praznovali 25. decembra z začetkom podaljšanja dneva kot zmago nad temo) prišel na Zemljo, njegovo življenje ni bilo drugačno od življenja drugih božanstev. Rodila ga je devica, delal je čudeže.
Mitrova morala, ki jo je učil, je bila namenjena predvsem ponižanim in zatiranim. Obljubljal jim je večno blaženost po smrti.
Mitro so mučili, ubili in obesili na kol. Tretji dan je od mrtvih vstal in odšel v nebesa.
Evangelij Aveste govori o zadnji večerji, ki jo je Mitra obhajal z apostoli. Po spremembi kruha in vina v svoje telo in kri jim je rekel, da bo vsakdo, ki bo jedel in pil to telo in kri, deležen večnega življenja. Obljubil je, da se bo ob koncu sveta vrnil na zemljo in sodil živim in mrtvim. Mrtvi bodo vstali iz grobov in spet dobili svoja telesa.
Številne podobnosti Jezusovih mitov s celo kopico mitov drugih starih junakov in božanstev niso naključne. Rodile so jih deviške matere, delali so čudeže, bili križani in od mrtvih vstali.
Vse religije so priredba prejšnjih verovanj. Njihova zgodovina ponikne v času animizma, ki je bil prvi temelj človekovega verovanja, animizma, ki je tudi sam izviral iz vraževernosti in neznanja in je zapeljal primitivne ljudi v strah pred neznanim.
Trubar o prikazovanjih
Primož Trubar je v svojem spisu 'Proti graditvi cerkva' na koncu zapisal:
»Glih taku ta cerkev na Sveti gori per Gorici je tudi od ene zludjene babe gori prišla in te druge cerkve na gorah skoraj vse. H timu farji, škofi ine nekateri gospudje melče, za volo kir od tacih malikovih ofrov imajo dosti mesa h kuhanu. Oli zludi nje, kir h taki pregrehi inu golufiji melče, zuper ne pridugujo inu ne branijo, bode tudi kuhal v tim peklu vekoma, aku prave pokure inu per pravim času ne dejo.«
Zakaj se Marija prikazuje le ubogim na duhu? Ne bi bilo bolj učinkovito, če bi se prikazala na kateri od univerz, ali med gobavci v Indiji, ali med umirajočimi otroki okuženi z ajdsom v Afriki, ali na rakavem oddelku za otroke?
Božja mati
Je Marija božja mati, ali le mati človeka, v katerega se je Bog vselil?
S tem vprašanjem se je Cerkev dolgo ukvarjala. Že na prvem koncilu v Niceji (leta 325), ki ga je sklical cesar Konstantin Veliki, so ugotovili, da je Kristus Bog. Na koncilu v Efezu (leta 431) po potrdili, da je Marija Božja mati.
Temu stališču sta se, poleg drugih, upirala tudi patriarh Konstantinopla Nestorij in škof Arij. Obsojena sta bila kot heretika. (DENZINGER, ENCHIRIDION SYMBOLORUM, 37. izdaja.)
Poboj domobrancev bi utegnil biti del božjega načrta
V knjigi 'Stati inu obstati' je dr. Franc Rode na 46. strani zapisal:
»Ali povojni poboji kristjanov na Slovenskem in desetletja komunistične vladavine. Kolikor je bila to velika nesreča za narod, so vendar v tem obdobju slovenski kristjani prvič v zgodovini izpričali svojo zvestobo Kristusu s svojo krvjo in s svojim skritim junaštvom. Tako Bog lahko uporabi celo zlo za dosego svojega načrta.«
To je izrekel najvišji cerkveni dostojanstvenik. Ali tudi vi menite, da so morilci morebiti izvajali Božji načrt?
In naprej na str. 152 in 153 :
»Sprava je mogoča samo s priznanjem Višjega, s priznanjem Nekoga, ki presega tako nas same kot vse zemeljske danosti in vse zemeljske načrte. S priznanjem pravičnosti kot večnim zakonom vesti, ki ga nihče v imenu nobene zemeljske danosti ne sme kršiti.
Ko človek relativizira svoja dejanja in jih podvrže kriterijem večne pravičnosti in resnice, se lahko spravi z drugim.
Dokler se ne bomo ločili od teh malikov in se priklonili pred večno resnico in pravičnostjo, med nami ne more biti sprave.«
Kdaj, mislite, se bodo neverujoči 'ločili od malikov in se priklonili pred večno resnico in pravičnostjo'?
Sprava je potemtakem nemogoča.
Božji dvor
Bog naj bi bil duhovno bitje, misel, skratka povsod navzoč. Kako je mogoče da ga poskušajo razna verstva umestiti v »raj«, kjer ima svoj dvor? Kako je mogoče, da božji sin sedi na njegovi desni strani? Kako je mogoče, da je Bog domoval na oblaku, kot je zapisano v Mojzesovih knjigah?
Svečeniki so se vedno trudili predstaviti nebesa v prostoru. Indijanci bodo dobili 'večna lovišča', drugi bujno zelenje z žuborečimi potočki in deklicami, tretji božji dvor hierarhično zgrajen (najzaslužnejši najbližje prestolu) itd.
Svetniki
Kdaj se duša zaslužnega premakne bližje božjemu prestolu, ali takoj, ko pride v nebesa, ali šele, ko ga Cerkev prizna za svetnika?
Cerkev in morala
Cerkev je zaščitnica morale. Ali menite, da so se ljudje pred krščanstvom vedli nemoralno? Potemtakem naj bi bil incest tedaj vrlina, odnos sinov do staršev sovražen, kraja in umor dovoljena?
Ali so otroci nevernikov vsi nemoralni?
Glede incesta velja omeniti, da sta bila prva človeka Adam in Eva. V najnežnejšem primeru sta morala Kajn in Abel občevati s svojimi sestrami, če so hoteli nadaljevati človeško vrsto.
Kajn se je potožil Gospodu, da ga bodo vsi ljudje preganjali, kamor bo prišel.
Vprašanje: Kateri ljudje, če sta tedaj živela poleg njega le Adam in Eva?
Cerkev in oblast
»Oblast, ki jo zahteva nravni red, izhaja od Boga: ''Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira redu, ki ga je določil Bog. Tisti, ki se upirajo, si bodo nakopali obsodbo.''« (Katekizem, str. 486)
Vsaka oblast je od Boga. Izjema je tista, ki ne upošteva evangelija. Italijanski fašizem, ki je leta 1939 sklenil konkordat in s tem zagotovil Cerkvi materialne in moralne predpravice, je bil za Cerkev od Boga dan, saj je papež Pij izjavil: »Mussolini je človek božje previdnosti.«
Edina oblast, ki ni od Boga, je tista, ki je Cerkvi odvzela materialne privilegije!
Oblast mora torej upoštevati tudi Staro zavezo, dopuščati suženjstvo, ne puščati pri življenju »čarovnic«, ubiti homoseksualce, prešuštnike in tiste, ki niso dovolj spoštljivi do svečenikov, pa vsa ljudstva, ki ne priznajo Gospoda, edinega boga.
Čarovnice in heretiki
Upoštevajoč božje določilo o čarovnicah, je bilo v štiristo letih sežganih na grmadah več sto tisoč »čarovnic«.
Nemška teologa Heinrich Kramer in James Sprengler sta celo spisala uradni priročnik Malleus Maleficarum (1486) (kladiva za čarovnice). Prvo izdajo grozljivega priročnika je pospremil sam Innocent VIII. s svojo bulo 'Nihil obstat' (naj nihče ne ovira).
Evropska civilizacija temelji na krščanstvu
Ali res?
Stari Egipčani so se ukvarjali z astronomijo in matematiko. Grki so spoznali, da je Zemlja okrogla in del sončnega sistema, celo obseg Zemlje so natančno izmerili s pomočjo razmerij, ki jih je določil Eratosten, in so omogočila oceno Zemljinega obsega, 40.000 kilometrov.
Še bolj presenetljiva je bila Hiparhova domneva o obstoju Amerike. Do tega spoznanja je prišel z opazovanjem plimovanja Atlantskega in Indijskega oceana. Egipčani so celo izračunali čas ki ga potrebuje sončni sistem za pot okoli središča galaksije (okoli 26000 let). Naj omenimo še Evklidove Elemente in Aristotelov Organon.
In kaj je krščanstvo prevzelo ob starih kultur? Le božanstva in mitične junake.
Zemlja je postala ploščata in središče vesolja. Zgoraj je bil raj, spodaj pekel. Človekovo telo je postalo grešno.
V starem Rimu so ljudje živeli na visoki civilizacijski stopnji. Javna in zasebna kopališča so omogočala ljudem, da so skrbeli za osebno higieno. Rim je tedaj štel okoli milijona prebivalcev. Ko je krščanstvo postalo državna vera, se je začelo. In v Rimu se je v naslednjih stoletjih število prebivalcev drastično zniževalo. Ljudje so živeli v umazaniji in širile so se bolezni (kuga, črne koze).
Cerkvi je treba priznati, da je prispevala k razvoju stavbarstva in upodabljajoče umetnosti. Bila je ena od redkih bogatašev, ki si je lahko privoščil največje umetnike, ki so upodabljali vse, kar je bilo božjega, boga Očeta z brado, svetnike, angele, demone in zgodbe in Svetega pisma (čeprav je v Stari zavezi prepovedana vsakršna upodobitev Boga).
Suženjstvo in fevdalizem
Cerkev ni nikoli obsodila suženjstva (po Svetem pismu je bilo suženjstvo upravičeno) pa tudi fevdalne ureditve ne, saj je bila sama vtkana v fevdalni sistem.
Cerkveno premoženje
Premoženje, ki si ga je Cerkev pridobila, ni bilo sad njene ustvarjalnosti, temveč prodaje »večnega življenja«.
Dobro je znana »Konstantinova daritev«, na osnovi katere je papež za vse večne čase pridobil oblast nad zahodno Evropo in pravico, da imenuje škofe, nosi zlato tiaro in cesarski škrlat.
Italijanski humanist Lorenzo Valla je že leta 1440 nesporno dokazal, da je Donatio Constantini ponaredek in je za malo ubežal smrti na grmadi.
Cerkev in vojne
Pa spoštovanje božjih ukazov o uničenju ljudstev, ki so zasedali deželo, ki jo je Bog podaril Izraelcem?
Vse vojne, od verskih naprej, so vodili krščanski vladarji. Da ne govorimo o križarskih vojnah, kjer so križarji bredli do kolen v krvi svojih nasprotnikov, pa genocid nad ameriškimi Indijanci.
Ali mora od Boga dana oblast res upoštevati vse to?
(Hitler se je skliceval na Staro zavezo, ko je moril Jude, celo Buch je opravičeval napad na
Irak s svojim božjim poslanstvom, pa hrvaški ustaši.)
Enakost in razlike med ljudmi
»Ko človek pride na svet, ne razpolaga z vsem, kaj je potrebno za razvoj njegovega življenja, telesnega in duhovnega, in potrebuje druge. Razlike se pokažejo kot povezane s starostjo, s fizičnimi zmožnostmi, z umskimi in nravnimi sposobnostmi, pri izmenjavah, ki jih je vsakdo mogel biti deležen, z razdelitvijo bogastva. Talenti niso enako razdeljeni.
Te razlike pripadajo božjemu načrtu, da vsak prejme to, kar potrebuje, in da tisti, ki razpolagajo s posebnimi 'talenti', priobčujejo od tega dobrine tistim, ki jih potrebujejo. Razlike opogumljajo in pogostokrat obvezujejo ljudi k velikodušnosti, k dobrohotnosti in k delitvi z drugimi; razlike spodbujajo kulture, da se bogatijo druga z drugo:
Ne dajem vseh kreposti vsakemu enako (…). Večje število takih je, ki jih tako razdeljujem, včasih enemu, včasih drugemu (…). Enemu ljubezen, drugemu pravičnost; temu ponižnost; onemu živo vero (…). Ker se tiče časnih dobrin, reči, ki so potrebne za človeško življenje, sem jih razdelil zelo neenako, in nisem hotel, da bi vsak imel v posesti vse, kar mu je potrebno, da bi tako ljudje nujno imeli priložnost, da izkazujejo ljubezen drug drugemu (…). Hotel sem, da eni potrebujejo druge in da bi bili moji služabniki pri razdeljevanju milosti in preobilja darov, ki so jih prejeli od mene.« (Katekizem, strani 492 in 493.)
Po božjem načrtu so torej razlike med bogatimi in reveži za to, da si bodo bogati z miloščino revežem, zaslužili nebesa!
Ne glede na čas stvarjenja, je Bog dopustil, da si človek tisočletja izmišljuje poganska božanstva in jih časti. Šele 500 let pred našim štetjem, ko so se izraelski poglavarji po 50. letih suženjstva vrnil k svojim plemenom, so začeli pisati staro zavezo. V Babiloniji so se spoznali z vzhodnimi verovanja in izvedeli, da je babilonskim razumnikom uspelo združiti plemena v skupnost tako, da so jim odkrili enega Boga, pravega.
To izkušnjo so izkoristili izraelski razumniki in ustvarili enega, pravega Boga Izraelcev. Seveda se njihova zgodba začne z Adamom in Evo.
-------
Navedel sem le nekaj drobcev, ki sodijo v temelj krščanstva. Teologi bodo verjetno rekli, da moramo poznati simbole, če hočemo razumeti »sveta« besedila.
Bi se teologi potrudili osvetliti navedene citate in pripombe v verskem tisku? |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
