FORUM ZDRUŽENJA ATEISTOV SLOVENIJE (ZAS) Seznam forumov FORUM ZDRUŽENJA ATEISTOV SLOVENIJE (ZAS)
Objave uporabnikov foruma, komentarji, debate
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Skladnost filozofskih nazorov moralnih norm in družb. sist.

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    FORUM ZDRUŽENJA ATEISTOV SLOVENIJE (ZAS) Seznam forumov -> Poljubne teme
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
unix



Pridružen/-a: 28.01. 2009, 21:28
Prispevkov: 76
Kraj: MARIBOR

PrispevekObjavljeno: 28 Okt 2019 11:30    Naslov sporočila: Skladnost filozofskih nazorov moralnih norm in družb. sist. Odgovori s citatom

Skladnost filozofskih nazorov moralnih norm in družbenih sistemov – teze za razpravo ob kavi

1. Filozofski nazori

1. teza: Filozofski nazor pogosto imenujemo pogled na svet, svetovni nazor.
Kaj je svetovni nazor? Kot že sama beseda pove, je to celovit, holističen pogled na svet. Ne gre za fizični pogled na svet, ampak filozofski pogled, vseobsegajoča perspektiva na vse, kar obstaja in nam je pomembno.

2. teza Svetovni nazor predstavlja najbolj temeljna prepričanja in domneve o vesolju, v katerem bivamo. Od njega je odvisno, kako bi odgovorili na vsa "velika vprašanja" človekovega obstoja: kdo in kaj smo, od kod prihajamo, zakaj smo tukaj, kam (če kam) smo namenjeni, pomen in namen življenja, odnos do posmrtnega življenja in tega, kaj šteje za dobro življenje tukaj in zdaj.

Nekaj konkretnih primerov teh 'velikih vprašanj', odgovori na katera določajo posameznikov svetovni nazor:
• Ali živimo v materialnem svetu, ki ga lahko opišemo z znanstvenimi dognanji, ali pa obstaja duhovni in mistični svet, ki je zunaj dosega znanosti?
• Vsi ljudje so po rojstvu enaki, ali pa prirojene razlike med različnimi kastami, rasami ali spoli dovoljujejo neenako obravnavo?
• Bog je ustvaril človeka, ali je človek ustvaril boga?
• Vsi smo bolj ali manj nevedni in k svetu pristopamo odprtega duha, iz radovednosti, dvoma in ponižnosti, ali pa sem prepričan, da je svet božja stvaritev, ki je v principu nespoznavna?
• Znanstvene metode zagotavljajo najzanesljivejše načine spoznanja, ali pa sta vera in božansko razodetje resnični poti do spoznanja?
• Spolna aktivnost med odraslimi, ki vanjo privolijo, je zabavna in normalna, ali pa je le-ta umazana, sramotna, 'grešna'?
• Smisel življenja izhaja iz mojih dejanj, ali pa mu ga daje nekakšno božanstvo?

3.teza Svetovni nazor je tesno povezan z moralnim kodeksom in z urejanjem družbenih zadev in ima tako centralno in odločujočo vlogo v našem življenju, da bi lahko parafrazirali znani rek: povej mi, kakšen je tvoj svetovni nazor in povem ti, kdo si.


2. Moralne norme


1.teza: Moralna norma je v bistvu standard sprejemljivega družbenega ponašanja. Svoj izvor ima – jasno - v evoluciji naše vrste, ne pa morda v raznih 'božjih zapovedih', ko je kakšno božanstvo predpisalo ljudem, kaj je moralno in kaj ne. Teisti trdijo, da je božja morala absolutna (sicer bi priznali, da njihov bog ni popoln). Nasprotno, morala je relativna, zgodovinska kategorija (podobno kot npr. država, pravo, filozofija, znanost, ipd.) in se je razvijala, kot se je razvijala naša vrsta.

2.teza: Mi ateisti razumemo moralo izven religioznega konteksta in so njeni temelji humanizem, svobodomiselnost in predvsem konsekvencionalizem. Prva dva ne potrebujeta razlage, tretji pa je morda malo manj znan, zato nekaj besed o tem moralnem temelju.

Konsekvencializem je razred normativnih etičnih teorij, ki trdijo, da so posledice nekega ravnanja končna podlaga za vsako presojo o pravilnosti ali napačnosti tega ravnanja. Torej je s posledičnega vidika moralno pravilno dejanje (ali opustitev ravnanja) tisto, ki bo prineslo dober rezultat ali posledico. Začetnik je grški filozof Demokrit.

3.teza: Bistvo morale so principi, po katerih ločimo dejanja ljudi na 'dobra' ali 'slaba'. Toda, takoj, ko nekdo oceni neko dejanje kot 'dobro', moralno, družbeno zaželeno, se vprašamo "za koga?" V samoupravnem socializmu smo imeli (ustavni!) princip, da samo delo in rezultati dela določajo družbeni položaj posameznika. Življenje na račun dobička, obresti, izkoriščanja drugih, se je štelo za nemoralno.

4.teza: V kapitalizmu je največja vrednota, za katero se vsi pehajo – dobiček, kapital. Družbeni status ljudi se ne meri več po delovnem prispevku k družbenemu bogastvu, ampak po količini kapitala, s katerim kdo razpolaga. Profit je edini bog, ki se mu vsi klanjajo.

Ta primer jasno kaže, da je morala družbeno-zgodovinska kategorija in da ima vsak razred, celo vsaka interesna skupina svoj set moralnih norm. Toda skozi evolucijo se je izoblikovalo nekaj univerzalnih moralnih norm, ki niso odvisne od lokalnih razmer. Nekaj primerov: skrb za družino, vračanje uslug, pogum, poštenost, predvsem pa kategorični Kantov imperativ: maksima, po kateri naj človek deluje vselej le tako, kot da bi to delovanje veljalo za načelo najsplošnejšega zakona. Zlato pravilo etike/morale pravi, da ravnaj s soljudmi tako, kot bi želel, da ostali ravnajo s tabo.

5.teza: Ljudje pogosto mislijo, da je temeljna razlika med moralnimi in pravnimi normami ta, da pri prvih ni sankcije, pri drugih pa ta obstaja. To ne drži, kršitev obojih je sankcionirana, razlika je ta, da kršitev sankcije za moralnih norm niso organizirane, niso vnaprej predpisane, ne izvaja jih država, ampak so prepuščene posameznikom. Lahko celo izostanejo.




3. Družbeni sistemi

1.teza: Pogledov na to, kaj je družbeni sistem, je toliko, kot je avtorjev. Se pa nekako vsi strinjajo, da je družbeni sistem totaliteta, kjer lahko ljudje zadovoljujejo vse (ali veliko večino) svojih potreb. To je organizacija, kjer vsi njeni elementi predstavljajo neprotislovno in povezano celoto in kjer obstoji vzajemna soodvisnost in pogojenost posamičnih podsistemov. Drugače rečeno, med njimi obstoji povratna zanka. Družba ni le dialektična struktura, je tudi in predvsem dialektični razvojni odnos. Med deli in celoto te strukture vladajo dialektična razmerja.

2.teza: Družba je širši pojem kot država. Že zelo dolgo pred nastankom države so obstajale (in še danes obstajajo!) družbe, ki niso poznale državne organizacije.

3.teza: Družba potrebuje nekatere splošne funkcije, ki so nujne za njen obstoj. Posamezniki, ki jih zasedajo (plemenski poglavarji, vrači, vojaški poveljniki, ipd.), formirajo novo delitev dela znotraj prej egalitarne družbe. Njihovi parcialni interesi pridejo navzkriž z družbenimi; to pomeni predvsem z interesi tistih, ki so jim zaupali te funkcije. To je proces alienacije od družbe, osamosvajanja in dviganja nad družbo – rojeva se država. Sčasoma se prične ta elita gibati osamosvojeno in vplivati s povratno zanko nazaj na družbo. Družba je razpadla na antagonistična razreda, na vladajoče in vladane. Vladani se seveda ne morejo sprijazniti s svojo podrejeno vlogo, zato se upirajo. Ta razredna nasprotja so NEPOMIRLJIVA znotraj tega sistema. Da bi zagotovili nemoten produkcijski proces, vladajoči razred organizira učinkovito organizacijo represije, ki ima edina monopol nad uporabo prisilnih sredstev nad državljani: policijo, sodišča, vojsko.

Sicer pa se vse teorije o družbenih sistemih delijo na dva kategoriji:
A. Nekonfliktne (funkcionalistične), Durkheim, Parsons. Družba mora za svoj obstoj zagotoviti funkcionalne predpogoje, ki zagotavljajo zadovoljevanje temeljnh potreb pripadnikov družbe, da sistem sploh deluje (primarne, sekundarne in terciarne)

Za to – tako pravijo – pa je potreben vrednostni konsenz – soglasje članov družbe o temeljnih vrednotah vrednotah.

B. Konfliktne (marksistične)

Tkivo družbe tvorijo:
Proizvajalne sile + družbeni proizvodni odnosi = ekonomska
baza ali infrastruktura družbe in ostali deli družbe, ki jih imenujemo superstruktura ali družbena nadstavba, ki jo odločujoče določa ekonomska baza.Z razvojem proizvajalnih sil prihaja do konflikta med njimi in obliko proizvodnih odnosov, ki jih ni moč razrešiti znotraj obstoječe družbe. Superstruktura se mora prilagoditi infrastrukturi; ta proces imenujemo revolucija.

4.teza: Menim, da marksistične teorije o družbenih sistemih bolje opisujejo realno dogajanje kot funcionalistične.

A to je stvar diskurza …

POVZETEK: Dosedanji zgodovinski razvoj je pokazal, da še ni bilo mogoče doseči skladnosti filozofskih nazorov, moralnih norm in družbenih sistemov.
Marxova znamenita 11. teza o Feuerbachu pravi: "Filozofi so svet samo različno interpretirali; gre pa zato, da ga spremenimo." (poudarek Marxov, op. V.)
Morda pa je čas, da tezo obrnemo:
"Filozofi so svet samo različno spreminjali; gre pa zato, da ga interpretiramo."
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MilanAmbrozic



Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14
Prispevkov: 54

PrispevekObjavljeno: 28 Okt 2019 17:22    Naslov sporočila: Nadaljevanje razprave Odgovori s citatom

Odlična podlaga za nadaljnjo diskusijo in posebej zelo konkretne primere.
Tu dodajam le nekaj svojih kozmetičnih opažanj k tvoji shemi:
1) Začnem od zadaj. Da, to, da naj bi odslej filozofi začeli razlagati svet, je dober štos. V splošnem se premalo zavedamo, da filozofi s svojimi novimi zamislimi SO spreminjali svet: ne sicer oni sami, ampak drugi, navdihnjeni z njihovimi idejami. Ko smo pri marksizmu: Marx JE spremenil svet. Morda imaš prav: Svet moramo začeti poskušati razumeti čim bolje. Lahko bi prav to razumevanje peljalo k večjemu humanizmu.
Cel kup dokazov za to že imamo, npr. odpravo smrtne kazni.
2) Izraz konsekvencializem mi je res nov, si pa približno predstavljam, kaj pomeni.
3) Tudi glede vzročne verige razmišljam načelno podobno: filozofski nazor --> moralne norme --> družbeni red. Čeprav seveda mislim, da je to samo groba konstrukcija, stvari pa so se razvijale prepleteno. Jasno je, da so tudi (ali predvsem) biološko/psihološke potrebe direktno vplivale na moralne norme zaradi življenja v skupnosti. Moralne norme so skupaj z resničnimi opažanji v naravi in skupaj s hipotezami in pravljicami počasi gradile nek filozofski nazor, ta pa je naknadno postal okvir za moralne norme. Vsaj meni se tako zdi.
4) Vprašanje glede načela »egalite« prvotnih združb: ali imajo antropologi kake dokaze, da so to res bile? To bi bila namreč odlična novica za propagiranje družbenih redov z večjo stopnjo enakosti. Ali pa so si že v lovskih združbah najuspešnejši lovci
jemali največji delež plena? Seveda to še ni prava družbena ureditev in prava lastnina, da ne govorimo o lastnini proizvajalnih sredstev. Je pa morda pomembno z vidika nadaljnjega razvoja civilizacij. Prebral sem nekaj stvari v zvezi z antropološkim razvojem, vendar mi nikjer ni bilo razvidno, kako je s tem.
_________________
Milan Ambrožič
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
unix



Pridružen/-a: 28.01. 2009, 21:28
Prispevkov: 76
Kraj: MARIBOR

PrispevekObjavljeno: 29 Okt 2019 14:25    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Primitivni komunizem

Citiram:
Milan:
4) Vprašanje glede načela »egalite« prvotnih združb: ali imajo antropologi kake dokaze, da so to res bile? To bi bila namreč odlična novica za propagiranje družbenih redov z večjo stopnjo enakosti.

Seveda jih imajo in to na pretek!

Družbe o katerih govoriš, imenujemo predrazredne družbe ali družbe primitivnega komunizma. V njih ni bilo dosledno uresničeno samo načelo, ki ga omenjaš (égalité, enakost), ampak tudi ostali dve gesli francoske revolucije (fraternité – bratstvo in liberté – svoboda).

Za primitivni komunizem (izraz, ki ga je običajno uporabljal Marx, vendar ga je dokončno razvil Engels v Izvoru družine, privatne lastnine in države, 1884) je značilna in determinantna kolektivna pravica do produkcijskih sredstev (predvsem zemlje), egalitarnost v družbenih odnosih in odsotnost avtoritarnih oblik vladavine in hierarhije, brez stratifikacije in izkoriščanja, ki je značilna za antagonistično razklane razredne družbe.
Primitivni komunizem je koncept, ki po katerem lovsko-nabiralniške družbe tradicionalno temeljijo na egalitarnih družbenih odnosih in skupnem lastništvu vsega (tudi žensk!Very Happy ). V odnosih med spoloma je vladala poliamorija (poliamorija je praksa, po kateri ima lahko vsak spolne odnose z več kot enim partnerjem s soglasjem vseh vpletenih partnerjev), ki je pomagala pri krepitvi družbenih omrežij, kjer je vsak imel odgovornost za otroke, ne glede na to, ali je bil njihov biološki oče. Evolucijsko gledano je bilo to koristno, saj so takšni prekrivajoči in križajoči seksualni odnosi okrepili skupinsko kohezijo in nudili večjo varnosti naraščaja v sovražnem in negotovem svetu.

Predrazredne družbe so tiste - kot že ime pove - ki so obstajale pred prvo razredno družbo - sužnjelastništvom. To so bile rodovno plemenske skupnosti v paleolitiku, neolitiku, danes pa so osamelci znotraj sodobnosti, npr. Aborigini, pa plemena v porečju Amazonke, itd.

(Beseda rod (gens) je latinskega izvora, grška "genos" enakega pomena pa ima skupni indoevropski koren gan (nemško), kjer mora po pravilu biti "k" namesto arijskega "g", "kan", ki pomeni roditi. "Gens", "genos", v sanskrtu "džanas", gotsko (po gornjem pravilu) "kuni", staronordijsko in anglosaško "kyn", angleško "kin", srednjevisokonemško "kunne" pomeni prav tako rod, poreklo. Gens v latinskem, genos v grškem jeziku pa nam služita kot oznaka posebno za tisto rodovno zvezo, ki se ponaša s skupnim izročilom in ki jo določene družbene in verske uredbe vežejo v posebno skupnost.)

Gens je bila družba, organizirana na egalitarizmu in neposredni demokraciji. Vsi odrasli člani (vključno z ženskami, nota bene!)so volili starešino (v miru) in poglavarja (vojskovodjo) v vojni. Starešinova oblast je temeljila na moči argumenta, ne na argumentu moči, saj prisilnih sredstev ni imel. Vojni poglavar je smel ukazovati samo na bojnih pohodih. Kot so ga izvolili, so ga lahko kadarkoli odstavili in potem je bil navaden pripadnik rodu.

Po definiciji je bila to brezrazredna družba. Vsi so bili v bistvu enaki kot pripadniki družbe, ne glede na različne vloge v primitivnem načinu proizvodnje, ne glede na to, kako toge in stratificirane bi lahko bile, in razredi niso in ne bi mogli nastati preprosto zaradi nizke stopnje produktivnosti, ki ni omogočala viška vrednosti.

S prehodom na kmetijstvo se je med razvojem proizvodnih sil pojavila možnost, da se ustvari presežek produkta, tj. da se proizvede več kot tisto, kar je nujno potrebno za zadovoljevanje neposrednih potreb – za golo preživetje. To je v končni konsekvenci tudi omogočilo nastanek razredne družbe, ker je bilo presežni produkt mogoče uporabiti za nastanek in obstoj vladajočega razreda, ki ni sodeloval v proizvodnji.

Citiram:
Ali pa so si že v lovskih združbah najuspešnejši lovci jemali največji delež plena? Seveda to še ni prava družbena ureditev in prava lastnina, da ne govorimo o lastnini proizvajalnih sredstev. Je pa morda pomembno z vidika nadaljnjega razvoja civilizacij. Prebral sem nekaj stvari v zvezi z antropološkim razvojem, vendar mi nikjer ni bilo razvidno, kako je s tem.


Odlično in ključno vprašanje za razumevanje zgodovine nastanka države!

Jedro tvoje dileme je, ali so obstajale človeške družbe, kjer je bila materialna baza tako ozka, da ni bilo možno prisvajanje brez sodelovanja v proizvodnji, torej eksploatacije, izkoriščanja. V začetni stopnji (nabiralništvo-lov) je bila produktivnost ravno tolikšna, da je vsak proizvedel samo za svoje preživetje, ni bilo presežnega produkta, ni bilo akumulacije, ergo tudi ni moglo biti izkoriščanja »človeka po človeku«, tj. eksploatacije. Dopuščam, da je v malo bolj naprednih plemenskih ureditvah (s pojavom poljedelstva in živinoreje) že bila baza družbe toliko razvita, da si je lahko poglavar ali voodoo master »prisvajal rezultate tujega dela«. Ampak, to je že druga stopnja razvoja.

V rodovno-plemenskih preddržavnih družbah so zajete sužnje običajno ubijali. Zakaj? Prvič, da bi sužnja produktivno zaposlili, ste morali imeti na razpolago ustrezna orodja in predmete dela. In drugič, delo sužnja mora biti vsaj toliko produktivno, da daje lastniku presežni produkt, se pravi več kot sam potrebuje za svojo reprodukcijo. Ta dva pogoja nista bila izpolnjena v prvih stopnjah predrazrednih družb. Razvoj produktivnih sil pa je omogočil, da se jih zaposli v proizvodnji in tako poveča bogastvo njihovih lastnikov. Pojav sužnjev v prej egalitarni družbi je imel nanjo strahovit rušilni učinek: tisti, ki so si prisvajali neplačano delo sužnjev, so kmalu vključili v eksploatacijo tudi prej svobodne pripadnike plemena, ki so v neusmiljeni ekonomski tekmi prišli v odvisen materialni položaj.

Torej, na neki stopnji razvoja produktivnih sil je pričel nastajati višek proizvodov, ki je omogočil nastanek sloja, ki ni sodeloval v neposredni produkciji, ampak je lahko živel od viška dobrin, ki so ga ustvarili drugi. Ta sloj si je pričel prisvajati višek dobrin, razpolaganje z družbenim bogastvom pa pomeni razpolaganje z družbeno, se pravi politično močjo. Začel se je rojevati razred lastnikov produkcijskih resursov celotne družbe, ki so si začeli prisvajati dosti večji delež družbenega bogastva, kot pa bi jim pripadal na osnovi njihovega prispevka k temu bogastvu. Ta vladajoči sloj, ki se je kasneje izoblikoval v razred, se je običajno rekrutiral iz plemenske aristokracije, visoke duhovščine in vojaških poveljnikov.

Prej egalitarna brezrazredna družba je razpadla na razredno družbo, kjer sta si stala nasproti dva sovražna, antagonistična razreda: razred lastnikov družbenega bogastva (predvsem sredstev za proizvodnjo) in razred tistih, ki ga niso imeli. V Evropi je bila prva takšna razredna družba sužnjelastniška družba, ki je začela nastajati okoli leta 1.000 p.n.š., najstarejša pa je nastala v Egiptu konec 4.000 in v začetku 3.000 p.n.š. Med vladajočim razredom sužnjelastnikov in brezpravnimi sužnji je vladalo antagonistično razredno nasprotje. Po definiciji takšnega temeljnega razrednega antagonizma ni možno rešiti znotraj obstoječega družbeno-ekonomskega sistema. Potreben je preboj, preseganje teh okvirov, revolucija.

Hierarhična ureditev je posledica nastanka razredov, ne obratno! (Dežnik vzamemo, ker dežuje; ne dežuje zato, ker vzamemo dežnik! Very Happy )Ti pa so posledica razvoja proizvajalnih sil, materialne baze družbe. Prvotne (rodovno-plemenske) družbe so bile egalitarne, kar pomeni, da niso bile stratificirane v kaste, staleže, razrede in druge oblike razslojenosti, kot jih poznamo danes. Ta egalitarnost je bila nujna posledica nizke stopnje razvoja proizvajalnih sil, ne pa morda političnega dogovora med člani družbe. Takšna (nizka) stopnja produktivnosti je onemogočala, da bi se del družbe odtegnil materialni proizvodnji, se začel ukvarjati s "politiko", filozofijo, religijo in kar je še takih "neproizvodnih" dejavnosti, kajti vsak član družbe je bil potreben pri produkciji dobrin, potrebnih za preživetje. Ni bilo "viška" proizvodnje, ki bi omogočal akumulacijo, iz katere bi vzdrževali člane družbe, ki ne bi sodelovali v materialni produkciji.

Torej, na neki stopnji razvoja produktivnih sil je pričel nastajati višek proizvodov, ki je omogočil nastanek sloja, ki ni sodeloval v neposredni produkciji, ampak je lahko živel od viška dobrin, ki so ga ustvarili drugi. Ta sloj si je pričel prisvajati višek dobrin, razpolaganje z družbenim bogastvom pa pomeni razpolaganje z družbeno, se pravi politično močjo. Začel se je rojevati razred lastnikov produkcijskih resursov celotne družbe, ki so si začeli prisvajati dosti večji delež družbenega bogastva, kot pa bi jim pripadal na osnovi njihovega prispevka k temu bogastvu. Ta vladajoči sloj, ki se je kasneje izoblikoval v razred, se je običajno rekrutiral iz plemenske aristokracije, visoke duhovščine in vojaških poveljnikov.

O produkcijskem načinu brezrazredne družbe Marx govori v večih delih (recimo v Pariških rokopisih 1844, MEGA 2 IV, posebno v poglavju o Jamesu Millu) pa do zadnjega dela Kapitala (III. knjiga).

Raziskave so pokazale, da tudi sodobna plemena lovcev-nabiralcev delujejo na egalitarni osnovi, kar kaže, da je bila neenakost aberacija, ki je nastala s pojavom kmetijstva in se dokončno etablirala v prvi razredni družbi (sužnjelastništvu).

Najnovejše ugotovitve kažejo, da je bila prav enakost med spoloma lahko evolucijska prednost in je imela pomembno vlogo pri oblikovanju človeške civilizacije.

Kot vidiš iz tega kratkega očrta, ni pravo vprašanje, ali "so si že v lovskih združbah najuspešnejši lovci jemali največji delež plena", ampak, ali je bilo dovolj plena ('produktov'), da bi si ga lahko prisvajali, brez da bi druge člane rodu izpostavljali stradanju. Evolucijsko gledano je takšno obnašanje škodljivo in zato nezaželeno, kajti egalitarnost in skupna lastnina vseh resursov je bila bistvena za preživetje pripadnikov rodu. Cool
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    FORUM ZDRUŽENJA ATEISTOV SLOVENIJE (ZAS) Seznam forumov -> Poljubne teme Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.