 |
FORUM ZDRUŽENJA ATEISTOV SLOVENIJE (ZAS)
Objave uporabnikov foruma, komentarji, debate
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
MilanAmbrozic
Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14
Prispevkov: 54
|
 Objavljeno: 07 Dec 2019 23:01 Naslov sporočila: Kaj je zločin? |
 |
|
Ljudje in mediji kot prototip zločinca največkrat navajajo Hitlerja ali Stalina. Ta oznaka oziroma asociacija je sicer ustrezna, paziti pa se moramo poenostavljanja. Ljudje imajo pogosto težnjo, da z lepljenjem etikete zločinca redkim posameznikom pozabijo na lastno odgovornost in seveda na to, da je bilo v zgodovini na tisoče zločincev, če štejemo samo vojskovodje na osvajalnih pohodih ljudstev. Toda, ali ni zločinec tudi vojak, ki se takšnega pohoda udeleži? Pustimo za zdaj to ob strani, da ne bomo drezali pregloboko. Vendar se ob splošnejši perspektivi tisoči zločincev takoj pomnožijo v milijone. Lahko se gremo izgovore v slogu: Vojak je bil zaslepljen, in podobno. Vendar na takšen način nikamor ne pridemo v humanističnem razvoju.
Zato raje poglejmo v druge sfere. Mnoge ljudi, ki jih povzdigujejo k zvezdam in ki sami morda res niso naredili nobenega zločina v dejanju, pa bi lahko šteli med zločince, in to miselne ali filozofske zločince. Z besedami so podpihovali medsebojno sovraštvo in nedvoumno zagovarjali umor tistih ljudi, katerih edini »zločin« je bil, da so mislili drugače.
Poglejmo Platona. Mnogi ga povzdigujejo, npr. hinduisti, ker je baje bil vegetarijanec. Tudi Hitler je bil proti koncu življenja vegetarijanec, čeprav bolj iz zdravstvenih razlogov kot iz kakršnekoli sočutnosti. Platona sem že kritiziral kot enega od evropskih utemeljitev napačne filozofske ideje – da je duh (zavest, ideja itd.) primaren. Navidezno nedolžna, gola filozofska ideja je imela katastrofalne posledice na zgodovinski tok v Evropi in svetu, pa jo ima še danes. Vendar zato še ne moramo kriviti Platona kot zločinca; človek ne more nehati misliti samo zato, ker naj bi potencialno vsaka misel lahko sprožila v prihodnosti tragične dogodke.
Zato bom tu raje razkril resnični miselni zločin Platona. Trdil je, da bi bilo treba tiste, ki ne verjamejo v bogove, izgnati, če pa bi se vrnili in bi vztrajali pri ateizmu, bi jih bilo treba pobiti. Jaz sem ateist in če bi živel v tistem času, bi Platon hujskal proti meni. Ne glede na to, kako nekateri opevajo Platona, ki je imel tudi nekaj zares dobrih idej, je bil v mojih očeh zločinec.
Tudi jaz sem vegetarijanec kot Platon, čeprav sem ateist. Resno opozorilo vsem nestrpnim reševalcem sveta: vegetarijanstvo še ne bo rešilo medsebojnih odnosov in sveta. Vegetarijanstvo ne sme biti reklama za religije, npr. za hinduizem, še manj pa sredstvo za žaljenje ljudi. Na primer, da imajo hindujci, še posebej pa svetovno znani indijski jogijski »modreci«, Evropejce (in npr. evropske kristjane, ki da pojejo ob božičnih praznikih še več mesa) za ljudi na nižji duhovni stopnji. Razmislimo malo o živalskem svetu: ali je potem za hindujsko pojmovanje lev na nižji duhovni stopnji kot gnu?
Ljudje, najprej je treba rešiti medsebojne odnose! Šele potem se morda lahko gremo neko duhovno filozofiranje in razne »Hare Krišna« ali pa leporečenje o krščanstvu! Človek ni človeku volk, ampak je precej hujši. Zločin je, da človek ubije človeka za karkoli, ali pa da si tega samo želi in bi ob pravi priložnosti to tudi storil. Še večji zločin je, da človek hoče ubiti človeka samo zato, ker misli drugače. Pa še za stopnjo večji zločin kot posledica takšnega zločinskega poskusa ukalupljanja ljudi je ne samo fizično pobijanje neubogljivih ljudi, temveč ubijanje individualizma pri večini ljudi. In še za stopnjo večji zločin, vsaj z gledišča mene in podobno mislečih: z grožnjo smrtne kazni skušati prisiliti ljudi verjeti v nekaj, kar je neresnično (v primeru Platona – verjeti v olimpijske bogove).
Tudi Platon bi lahko ob danih zgodovinskih okoliščinah postal Hitlerjeva različica. Najprej bi dal pobiti ateiste. Potem bi se v svoji vnemi iskanja vzornega državljana lotil iskanja drugih žrtev. Kot sem nekje omenil, v veliko ljudeh ždi potencialni Hitler. Nezanemarljivi delež ljudi je zelo sebičen in agresiven. Težava je tudi zaradi celotne družbe, zaradi katere lahko takšni posamezniki dobijo nenadzorovano moč: še vedno so množice preveč agresivne, nestrpne in premalo izobražene.
Zdaj pa se lahko odločimo: ali bomo pri vsakem človeku gledali njegovo kompleksno osebnost, njegove dobre in slabe misli, ali pa ga bomo skušali oceniti z eno samo oznako. V drugem primeru se moramo tudi za Platona odločiti: ali je bil res modrec ali pa nevaren norec?
Tudi danes lahko smatramo za zločinca vsakogar, ki privošči smrt vsem tistim, ki ne delijo njegovega svetovnega nazora. Humanizem vidim najprej v tem, da človek postane človeku človek v humanističnem pomenu besede.
_________________
Milan Ambrožič |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
unix
Pridružen/-a: 28.01. 2009, 21:28
Prispevkov: 76
Kraj: MARIBOR
|
| Objavljeno: 10 Dec 2019 14:33 Naslov sporočila: |
|
|
Tema zločina in kazni je večna tema in verjetno nikoli ne bo dokončno in enoznačno raz/rešena.
| Citiram: |
Ljudje in mediji kot prototip zločinca največkrat navajajo Hitlerja ali Stalina. Ta oznaka oziroma asociacija je sicer ustrezna, paziti pa se moramo poenostavljanja. Ljudje imajo pogosto težnjo, da z lepljenjem etikete zločinca redkim posameznikom pozabijo na lastno odgovornost in seveda na to, da je bilo v zgodovini na tisoče zločincev, če štejemo samo vojskovodje na osvajalnih pohodih ljudstev. Toda, ali ni zločinec tudi vojak, ki se takšnega pohoda udeleži? Pustimo za zdaj to ob strani, da ne bomo drezali pregloboko. Vendar se ob splošnejši perspektivi tisoči zločincev takoj pomnožijo v milijone. Lahko se gremo izgovore v slogu: Vojak je bil zaslepljen, in podobno. Vendar na takšen način nikamor ne pridemo v humanističnem razvoju.
Zato raje poglejmo v druge sfere. |
Najprej je treba opraviti s semantiko pojma 'zločin' (kaznivo dejanje, crimen).
Veljavni kazenski zakonik RS (KZ-1) opredeljuje kaznivo dejanje (KD) takole: "Kaznivo dejanje je človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca." (16. člen)
Kazenski zakonik SFRJ je opredelil KD takole: "Kazniva dejanja so družbi nevarna dejanja, ki jih zakon določa kot kazniva dejanja in istočasno določa njihove znake."
Naš KZ je opustil to definicijo, ker je določba 'družbi nevarna dejanja' zelo raztegljiva. KZ SFRJ je npr. štel med KD tudi t.i. 'verbalni delikt' (znani 133.čl. KZ – "sovražna propaganda"), kamor je lahko tožilec strpal vsako kritiko režima.
Tako pregnantno besedilo vsebuje več elementov. Analizirajva vsakega posebej!
Zločin lahko stori samo človek, ne pa morda žival ali robot (vsaj roboti, kot jih danes poznamo).
Ravnanje mora biti protipravno. Če vojak na straži ustreli nekoga, ki kljub opozorilu pleza čez ograjo vojašnice, gre za odvzem življenja, ki je sicer hud zločin, toda v teh okoliščinah nima znakov protipravnosti, zato ni KD.
Zakon mora določiti, da gre za KD (ne pa morda CK partije ali njen generalni sekretar, ali vlada). To povzema znana pravna maksima 'Nullum crimen, nulla poena sine lege' (Ni kaznivega dejanja in kazni brez zakona), ki si jo morajo študenti prava zapomniti že v prvem letniku. Toda to načelo se razlaga še širše. V kazenskem pravu je izrecno prepovedana uporaba analogije, če bi šlo za t.i. pravno praznino. Recimo, da ne bi imeli v KZ definicije KD ropa. Sodnik, ki bi naletel na to protipravno dejanje, bi uporabil analogijo s KD tatvine in bi sklepal takole: "Ker je rop tudi premoženjski delikt, a je bila pri tem uporabljena sila, bom uporabil določbe KZ o tatvini in storilcu prisodil še dve leti zapora več!"
Ljudje lahko nekatera ravnanja dojemajo kot zločin, a če ni to v zakonu določeno kot takšno, ne gre za KD. V času, ko sem jaz študiral, so bile npr. spolne praktike med istospolnimi partnerji (protinaravno nečistvovanje) kaznive, danes so družbeno sprejemljive in je kaznivo vsako preganjanje le-teh. Katoliška cerkev pa šteje še danes to kot 'zločin' po kanonskem pravu. 
Kaj je zakonodajalec mislil s sintagmo 'zaradi nujnega varstva pravnih vrednot'? Vsako pravo določa obsežen sistem družbenih vrednot, ki jih zapiše in jih uvrsti med 'pravne vrednote', ki jih šteje kot zelo pomembne za obstoj konkretne družbe. Njihovo kršitev sankcionira s pravnimi normami. Pravne norme niso nič drugega kot od države zahtevano obnašanje, ki ga država predpiše in ga nato s svojim represivnim aparatom vzdržuje. Nekatere kršitve teh norm šteje za tako hude, da jih 'kriminalizira', t.j., da jih določa kot KD. Kršitev manj pomembnih norm obnašanja opredeli kot prekrške, še manj pomembne kot moralne prekrške. Izdaja ali nelojalnost do tesnega prijatelja je huda kršitev moralne norme, a država je ne šteje za tako nevarno, da bi jo uvrstila med pravne norme in jo sama ne sankcionirala.
Ljudje morajo vnaprej vedeti, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano, zato mora država vse pravne norme javno ex ante (vnaprej) objaviti. Ko so enkrat objavljene, se ni mogoče več izgovarjati na njihovo nepoznavanje (znan pravni izrek: ignorantia iuris nocet – nepoznavanje prava škoduje).
Zdaj, ko smo razčistili temeljne pojma, pa h konkretnim primerom, ki jih navajaš!
Zelo dobro opažaš dilemo: /"… da je bilo v zgodovini na tisoče zločincev, če štejemo samo vojskovodje na osvajalnih pohodih ljudstev. Toda, ali ni zločinec tudi vojak, ki se takšnega pohoda udeleži?"
Ne samo vojakov! Glavni izgovor/zagovor vojnih zločincev na Nuernberškem procesu je bil: 'Mi smo se ravnali po veljavnih zakonih, ki so bili sprejeti po ustavni proceduri!' Po takratnih zakonih pa ni bilo kaznivo pobijati Židov, komunistov in drugih 'sovražnikov rajha'. Torej je po njihovem mnenju manjkal element protipravnosti. Tožilci in sodišče se niso pustili zmesti in so uporabili moralo: čeprav so nekatera dejanja legalna in v skladu s formalnim pravom neke države, je njihova uporaba kazniva, če gre za očitno kršenje moralnih in drugih norm proti človečnosti ali običajem (npr. vojnim običajem, zbranih v Ženevskih konvencijah). Tako se niso mogli izogniti kazenskemu pregonu funkcionarji propadle NDR, ki so ukazali namestiti ob Berlinskem zidu mitraljeze, ki so se sprožili preko senzorja in pobijali prebežnike, čeprav je bilo to v skladu s takratno zakonodajo NDR.
Najbolj znan člen, po katerem so množično obsojali nedolžne ljudi je bil prosluli 58. čl. kazenskega zakonika Sovjetske zveze ('protirevolucionarno delovanje'). Do leta 1929 je imel le dva odstavka ('sovražniki ljudstva'), Stalin pa ga je dal dopolniti s še 16, tako da jih je imel poslej kar 18! Vanj je strpal vse, kar bi ga lahko ogrozilo kot diktatorja brutalnega režima: 'sovražnike delavcev, protirevolucionarne saboterje, trockiste, izdajalce, vohune, saboterje ('škodljivce'), pomagače mednarodne buržoazije, teroriste – na koncu pa vse tiste, ki ne bi naznanili vseh spredaj naštetih. Za večino teh 'kaznivih dejanj' so bile predpisane dolge zaporne kazni v GULAGU, ali smrtna kazen. Sami kriminalci so imeli bolj izostren čut za pravičnost kot takratni zakonodajalci, saj so strogo ločili med полити́ческий, (skrajšano za: полити́ческий заключённый, torej: "političeski zaključeni" ali "politični zapornik"), se pravi tistimi, ki so bili obsojeni po 58. členu in ostalimi kriminalci (уголо́вник, "ugolovnik"). To je bilo najgloblje brezno, ki ga je kdaj doseglo kazensko pravo. V primerjavi z njim je bil KZ v Tretjem rajhu (Das Strafgesetzbuch), le priročnik za lepo vedenje, katerega cilj je bil 'samo' zaščita "temeljnih zakonitih vrednot", ki vključujejo "raso, čast, delo, deželo in državo".
Na podlagi povedanega bi lahko rekli, da vojak na bojnem pohodu ne stori KD, če ravna v skladu s splošno sprejetimi pravili vojskovanja in ravnanja z ujetniki in civilisti. Podobno velja za poveljnike, s tem, da njihova odgovornost raste z njihovim činom. Odgovorni so za samostojne odločitve, pa tudi za izvrševanje povelj, če nasprotujejo morali in vojnim običajem.
| Citiram: |
| Mnoge ljudi, ki jih povzdigujejo k zvezdam in ki sami morda res niso naredili nobenega zločina v dejanju, pa bi lahko šteli med zločince, in to miselne ali filozofske zločince. Z besedami so podpihovali medsebojno sovraštvo in nedvoumno zagovarjali umor tistih ljudi, katerih edini »zločin« je bil, da so mislili drugače. |
Saj poznaš rek, da so besede pogosto bolj ubojne kot krogle? Netenje sovraštva (verskega, rasnega, spolnega, ipd.) je po skoraj vseh kazenskih zakonodajah kaznivo dejanje. Na podlagi takšnih dejanj so sodili npr. zločincem v nedavnih 'balkanskih vojnah': Miloševiću, Plavšićki, Tuđmanu, Šešlju ipd. Novum pa je pojava mednarodnega kazenskega prava z ustanovitvijo regularnega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu 2002 (Mednarodno kazensko sodišče), ki je pristojno za sojenje genocida, zločine proti človeštvu, vojne zločine in agresijo. Simptomatično je, da je proti ustanovitvi glasovalo v OZN sedem držav: ZDA, Kitajska, Izrael, Irak, Libija, Katar in Jemen (v lepi druščini so se znašli Američani!  ). Leta 2018 (20 let po ustanovitvi!) je svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nacionalno varnost John Bolton izustil tole: "Ne bomo sodelovali z Mednarodnim kazenskim sodiščem. MKS ne bomo nudili nikakršne pomoči. Ne bomo pristopili k MKS. Pustili bomo, da MKS sam odmre. Navsezadnje je MKS za nas pravzaprav že mrtev."
| Citiram: |
Poglejmo Platona. Mnogi ga povzdigujejo, npr. hinduisti, ker je baje bil vegetarijanec. Tudi Hitler je bil proti koncu življenja vegetarijanec, čeprav bolj iz zdravstvenih razlogov kot iz kakršnekoli sočutnosti. Platona sem že kritiziral kot enega od evropskih utemeljitev napačne filozofske ideje – da je duh (zavest, ideja itd.) primaren. Navidezno nedolžna, gola filozofska ideja je imela katastrofalne posledice na zgodovinski tok v Evropi in svetu, pa jo ima še danes. Vendar zato še ne moramo kriviti Platona kot zločinca; človek ne more nehati misliti samo zato, ker naj bi potencialno vsaka misel lahko sprožila v prihodnosti tragične dogodke.
Zato bom tu raje razkril resnični miselni zločin Platona. Trdil je, da bi bilo treba tiste, ki ne verjamejo v bogove, izgnati, če pa bi se vrnili in bi vztrajali pri ateizmu, bi jih bilo treba pobiti. Jaz sem ateist in če bi živel v tistem času, bi Platon hujskal proti meni. Ne glede na to, kako nekateri opevajo Platona, ki je imel tudi nekaj zares dobrih idej, je bil v mojih očeh zločinec. |
Se strinjam, vendar menim, da si malo prestrog do njega. Živel je namreč v času, ko so mislili, da je Zemlja ploščata, da se Sonce vrti okoli nje in da bolezni povzročajo zli duhovi, pravi bogovi pa domujejo na Olimpu nad Atenami ... 
| Citiram: |
| Tudi jaz sem vegetarijanec kot Platon, čeprav sem ateist. Resno opozorilo vsem nestrpnim reševalcem sveta: vegetarijanstvo še ne bo rešilo medsebojnih odnosov in sveta. Vegetarijanstvo ne sme biti reklama za religije, npr. za hinduizem, še manj pa sredstvo za žaljenje ljudi. Na primer, da imajo hindujci, še posebej pa svetovno znani indijski jogijski »modreci«, Evropejce (in npr. evropske kristjane, ki da pojejo ob božičnih praznikih še več mesa) za ljudi na nižji duhovni stopnji. Razmislimo malo o živalskem svetu: ali je potem za hindujsko pojmovanje lev na nižji duhovni stopnji kot gnu? |
Podpišem!
| Citiram: |
Ljudje, najprej je treba rešiti medsebojne odnose! Šele potem se morda lahko gremo neko duhovno filozofiranje in razne »Hare Krišna« ali pa leporečenje o krščanstvu! Človek ni človeku volk, ampak je precej hujši. Zločin je, da človek ubije človeka za karkoli, ali pa da si tega samo želi in bi ob pravi priložnosti to tudi storil. Še večji zločin je, da človek hoče ubiti človeka samo zato, ker misli drugače. Pa še za stopnjo večji zločin kot posledica takšnega zločinskega poskusa ukalupljanja ljudi je ne samo fizično pobijanje neubogljivih ljudi, temveč ubijanje individualizma pri večini ljudi. In še za stopnjo večji zločin, vsaj z gledišča mene in podobno mislečih: z grožnjo smrtne kazni skušati prisiliti ljudi verjeti v nekaj, kar je neresnično (v primeru Platona – verjeti v olimpijske bogove).
Tudi Platon bi lahko ob danih zgodovinskih okoliščinah postal Hitlerjeva različica. Najprej bi dal pobiti ateiste. Potem bi se v svoji vnemi iskanja vzornega državljana lotil iskanja drugih žrtev. Kot sem nekje omenil, v veliko ljudeh ždi potencialni Hitler. Nezanemarljivi delež ljudi je zelo sebičen in agresiven. Težava je tudi zaradi celotne družbe, zaradi katere lahko takšni posamezniki dobijo nenadzorovano moč: še vedno so množice preveč agresivne, nestrpne in premalo izobražene.
Zdaj pa se lahko odločimo: ali bomo pri vsakem človeku gledali njegovo kompleksno osebnost, njegove dobre in slabe misli, ali pa ga bomo skušali oceniti z eno samo oznako. V drugem primeru se moramo tudi za Platona odločiti: ali je bil res modrec ali pa nevaren norec?
Tudi danes lahko smatramo za zločinca vsakogar, ki privošči smrt vsem tistim, ki ne delijo njegovega svetovnega nazora. Humanizem vidim najprej v tem, da človek postane človeku človek v humanističnem pomenu besede.
|
Dobro povedano! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
