 |
FORUM ZDRUŽENJA ATEISTOV SLOVENIJE (ZAS)
Objave uporabnikov foruma, komentarji, debate
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
unix
Pridružen/-a: 28.01. 2009, 21:28
Prispevkov: 76
Kraj: MARIBOR
|
 Objavljeno: 06 Apr 2009 22:46 Naslov sporočila: PREDLOGA ZA DISKUSIJO V MARCU 2009 - IZVOR RELIGIJE |
 |
|
IZVOR RELIGIJE KOT ZAOSTALE DRUŽBENE ZAVESTI
The opposite of the religious fanatic is not the fanatical atheist but the gentle cynic who cares not whether there is a god or not. (Nasprotje verskega fanatika ni fanatičen ateist, ampak dobrodušen cinik, ki ga ne briga, ali obstaja bog ali ne.)
Eric Hoffer (1902 - 1983)
Ko je človek spoznaval svoje bistvo kot vrste, kot generičnega bitja, je opazil, da se razlikuje od vseh drugih živih bitij na Zemlji. Namesto, da bi iskal vzroke teh kvalitativnih razlik (differentia specifica) v sebi in v dejanskih lastnostih svojega prirodnega bistva, jih je – predvsem zaradi pomanjkljivega razumevanja objektivne stvarnosti in zakonitosti, ki vladajo v njej – pričel pripisovati nekim silam izven prirode, "božanstvom", nadzemeljskim bitjem, ki so mu jih podarila in ga ustvarila "po svoji podobi".
Ta proces imenujemo odtujevanje (alienacija) človeškega bistva in prenašanje najbolj človeških, generičnih lastnosti na neka nadprirodna božanstva. Kolikor veš človeških lastnosti je prenašal na ta fantazmagorična bitja, toliko revnejši in manj človeški je bil sam; bog je bil vse tisto, kar človek ni bil : nesmrten, vseprisoten, vseveden, vsemogoč, neobremenjen z vsemi zemeljskimi tegobami, ki tarejo človeka. Pričel je verjeti, da je neko božanstvo ustvarilo vesolje in njega v njem, ne pa da so stvari obratne: da so vsa nadprirodna bitja plod njegovih želja in zamišljanj, njegove alienacije.
Človeka kot generično bitje lahko razlikujemo po zavesti, po jeziku, inteligenci, toda sami se prično razlikovati od živali, kakor hitro so pričeli proizvajati svoja sredstva za življenje. Čeprav se le manj kot 2% našega genoma razlikuje od genoma najbolj razvitih primatov, čeprav so čebele verjetno najboljši mojstri pri gradnji satja, ptice pri gradnji gnezd, pa je tista specifična razlika, ki pomeni kvalitativni preskok, ki loči našo vrsto od vseh drugih, delo. To delo v antropološkem smislu je mišljeno kot zavestno, ciljno preoblikovanje narave v skladu s človeškimi potrebami. Tako delo zahteva sodelovanje več osebkov, zato je vedno družbeno delo; zahteva pa tudi zmožnost zapažanja kavzalnih (vzročnih) zvez in odnosov med postavljenimi cilji in sredstvi za njihovo doseganje. To kar kvalitativno loči človeka-producenta od vsake druge živali je sposobnost, da zgradi svoj proizvod najprej v svoji glavi, šele nato ga realizira v naravi. Živali delujejo po instinktu.
Ker je torej delo mogoče le kot rezultat skupnega družbenega življenja in sodelovanja ljudi, govorimo o oblikah družbene zavesti, ki se je izoblikovala v skladu s stopnjo razvoja materialne osnove človeške eksistence in politične nadstavbe.
Poznamo nekaj predreligioznih oblik družbene zavesti.
Najstarejša oblika se je izoblikovala kot magija, katere osnovna značilnost je popolno nerazumevanje nujne vzročno-posledične povezanosti v prirodi. Ljudje so menili, da je mogoče z zunanjim oponašanjem nekega prirodnega pojava (n.pr. dežja, nastopa pomladi) res izzvati te pojave.
Takšne obrede "klicanja dežja", kurjenja magičnega ognja kot klic, ipd., pomladi imenujemo imitativna magija.
Naslednja oblika magije je kontagiozna (magija po dotiku) magija. Ljudje so namreč naivno verjeli, da stvari in dogodki, ki so bili povezani enkrat, bodo to ostali v neki tajni zvezi za vedno: n.pr. lasje umrlega, ki jih hranimo, bi naj vzpostavljali nekakšno magično zvezo z njim.
Repetitivna magija (magija ponavljanja) temelji na verovanju, da se bodo stvari, ki so se nekoč slučajno dogodile skupaj, vedno dogajale povezano. Iz zgodovine poznamo ganljiv primer primitivnih ljudi s tihomorskih otokov, ki so med drugo svetovno vojno prišli prvič v stik z moderno civilizacijo in njeno tehnologijo (letala, konzervirana hrana, radijski aparati, ipd.). Ugotovili so, da so jim "beli bogovi", ki so prileteli v velikih srebrnih pticah z neba, prinesli čudovite, magične darove, ki jih niso še nikoli videli in so bili zanje nedoumljivi. Opazili so, da so še prej naredili prostor za pristajanje teh velikih srebrnih ptic (letališča).
Ko je bilo vojne konec, so beli "bogovi" prav tako nenadno kot so prišli, tudi odšli. Ni bilo več čudovitih stvari, ki so jih prinašali. Da bi jih priklicali nazaj, so jim njihovi vrači naročili, naj gradijo pristajalne poti za srebrne ptice, pa bodo spet prišli. Toda ni jih bilo nazaj…
Religija je višja oblika družbene zavesti kot magija, gibala pa se je od politeizma (mnogoboštva) do monoteizma (enoboštva).
Religij je veliko, toda vse imajo nekatere skupne značilnosti:
1) religiozno prepričanje je najprej specifičen pogled na svet;
2) religioznega človeka označuje občutek strahu, odvisnosti, občudovanja in čaščenja nadprirodnega božanstva, za katerega meni, da ga je ustvarilo; ne zaveda se, da je to božanstvo plod njegove fantazije;
3) iz takih občutkov izvirajo rituali, zaklinjanja, priprošnje, procesije, molitve, darovanja, s katerimi želijo ljudje pridobiti naklonjenost svojih (ponavadi brezbrižnih, brezčutnih in maščevalnih) bogov;
4) večina religij ima tudi svoje specifične moralne zapovedi in kodekse ponašanja vernikov, ki prežemajo celo njihovo življenje;
5) vsaj za velike monoteistične religije velja, da imajo dokaj trdno organizacijo, ki skrbi za ohranjanje in prenašanje verovanj in ritualov na nove in nove generacije vernikov. Za to skrbi cerkev kot institucija z množico (pol)profesionalnih verskih funkcionarjev (svečenikov, gurujev, šamanov), skratka "inženirjev duš".
Temeljni vzrok in izvor vseh religij je torej v odvisnosti človeka od dejanskih naravnih in družbenih sil, ki jih doživlja kot nekaj neznanega, vnanjega, sovražnega. Proti njim je nemočen, po svoji generični naravi pa človek teži za varnostjo, srečo, zaščito, zato išče varnost, srečo in zaščito pri "višjih silah", vsemogočnih božanstvih, ki ga bodo na njegovo priprošnjo uslišala, ga zaščitila in ga obvarovala "vsega hudega". Nesreče, bolezni, vojne, lakoto, smrt poskuša razložiti kot del nedoumljivega božjega načrta, izraz "božje volje", predvsem pa kot posledico "greha", načina ravnanja in življenja, ki ni bilo v skladu z "božjimi postavami".
V svojem bistvu je torej tudi religija poskus večne in imanentne človekove težnje, da obvlada prirodne sile, toda v religiji jih obvladuje na fantastičen in predvsem pasiven način. Zato je Marx označil religijo kot opij ljudstva: ubogaj, trpi, daj cesarju (državi), kar je cesarjevega in bogu, (cerkvi) kar je božjega; kolikor bolj boš trpel v "solzni dolini" (na zemlji) toliko bolj boš nagrajen v onostranstvu. Če pa ne boš ravnal v skladu z verskimi dogmami, te čaka večno pogubljenje in trpljenje v peklu. Cankar je na to zajedljivo pripomnil: delaj in moli, grba ti bo že sama zrasla!
Človek, ki je v fantastični dejanskosti nebes, kjer je iskal nadčloveka, našel le odsev samega sebe, se ne more zadovoljiti s tem: mora spremeniti družbene razmere, ki porajajo občutek nemoči, odvisnosti, ponižanja, trpljenja. Religija je torej fantastično udejanjenje človeškega bistva, zato je boj proti religiji boj proti tistemu svetu, katerega aroma je religija, kot pravi najbolj pronicljivi kritik religije Marx. Religiozna beda je le izraz dejanske bede, je pa tudi protest zoper dejansko bedo. Odprava religije kot iluzorne sreče je zahteva dejanske sreče za ljudi. Težnja, da se odrečemo iluzijam o svojem stanju, je v bistvu težnja, da se odrečemo stanju, ki potrebuje iluzije, se pravi nesrečam, boleznim, vojnam, lakoti, eksistencialni ogroženosti, ipd. Religija je iluzorno sonce, ki kroži okoli človeka toliko časa, dokler sam ne začne krožiti okoli sebe.
Da so korenine religije v človeški odvisnosti od odtujenih naravnih in družbenih sil, kaže tudi dejstvo, da le-ta slabi s porastom človekovega obvladovanja narave in družbe. Poseben dokaz za to je dejstvo, da je več religioznih na vasi, kjer naravne sile zelo vplivajo na življenje kmeta, dosti bolj kot na življenje ljudi v mestu, da je več verujočih med neizobraženimi, starejšimi, bolnimi, itd.
Z napredovanjem znanosti ljudje vedno bolj obvladujemo naravo, postajamo njeni gospodarji. Napredek znanosti v zadnjih desetletjih je tako hiter in eksponenten, da dostikrat slišimo očitek (predvsem iz cerkvenih krogov), da se človek "igra boga" (spomnimo se genetskega inženiringa, kloniranja, dešifriranja človeškega genoma, ipd.). Nekaj desetletij v razvoju človeške vrste je le hipec. Zdaj pa skušajmo ekstrapolirati ta razvoj ne deset, ampak sto, tisoč, milijon let v prihodnost…S te kozmične perspektive je bolj razumljiva Clarkova pripomba, da visoko razvite tehnologije neke supercivilizacije ne moremo ločiti od magije.
Iz teh kratkih opazk za nas ateiste izhajata dve premisi:
1) čeprav bo nekoč v bodočnosti odpravljen družbeni temelj religije, bo ta še vedno obstajala kot individualni izraz nemoči, strahov, stisk in obupa posameznika zaradi bolezni, izgube bližnjega, nesrečne ljubezni in končno smrti, kot nečesa najbolj nedoumljivega;
2) religije ni mogoče "odpraviti" z administrativnimi ukrepi, niti se proti njej boriti kot se n.pr. borimo proti mamilom ali kriminalu.
Pripravljeno kot diskusijska predloga za srečanje članov ZAS 23.2.2009.
Pripravil:
V. URBANČIČ |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
MilanAmbrozic
Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno: 29 Okt 2019 17:25 Naslov sporočila: JURSKI PARK |
|
|
Tudi mene precej moti floskula, da »se človek igra boga«, največkrat povezana s pomembnimi znanstvenimi in tehnološkimi dosežki. Ljudje, ki mislijo, da se hočejo znanstveniki dvigniti nad naravo in jo krotiti (premagovati, nadzirati ali kar je še takšnih cenenih glagolov), se ne zavedajo, da znanstveniki sami dobro vedo, da bodo vedno ostali samo del narave. Celo znanstvenik v filmu Jurski park je izjavil, da se gre človek boga, ker mu je uspelo z ohranjenimi vzorci DNK ustvariti žive dinozavre.
Jaz se s takšnimi pogledi na znanost in razvoj seveda ne strinjam. Prav je, da skrbimo za trajnostni razvoj in se zavedamo pomembnosti ekološkega vedenja. Vendar pa nas je prav tehnologija v zgodovini po pravilu reševala. Znanja se ne smemo bati, prav tako ne razvoja. Za moje pojme ni prav nič narobe, če nekdo v laboratoriju naredi dinozavra.
Vse, kar počnemo, je del narave. Pomembno je, da ne povzročamo drug drugemu trpljenje in nasilno smrt.
_________________
Milan Ambrožič |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MilanAmbrozic
Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno: 27 Dec 2019 22:31 Naslov sporočila: Par dodatnih komentarjev |
|
|
Opazil sem šele sedaj, da je moj zgornji odgovor pomotoma tukaj, saj sem z njim hotel odgovoriti na neko drugo objavo. Toliko v pojasnilo, ker je videti odgovor dokaj čuden, saj nima povezave z vsebino.
Dodajam pa par stvari. Prikaz magije kot predhodnice bolj sofisticiranih religij je zanimiv in poučen. Omenil pa bi, da je včasih meja med človekom in drugimi živalmi bolj zabrisana, kot se nam navadno zdi. Na primer, neke vrste repetativno magijo je opazil Skinner v svojih znamenitih poskusih celo pri golobih. Naučili so se nekega zaporedja gibov, da bi prišli do hrane, potem pa so to zaporedje še dolgo ponavljali, tudi če nagrade ni bilo več ali pa so bili spremenjeni eksperimentalni pogoji. Gibi golobov so bili včasih tako svojevrstni, da so spominjali celo na ples vračev, pa seveda sami po sebi niso operativno pomenili ničesar. To še ne pomeni, da golobi razmišljajo podobno kot vrači, ampak gre bolj za vedenjsko primerjavo.
Ko omenjaš, da religije ni mogoče odpraviti le z administrativnimi ukrepi niti se boriti proti njej kot proti drogam in kriminalu, je to za administrativne ukrepe več kot očitno: administrativni ukrepi ne bodo odpravili religij, pa tudi droge in kriminala ne. V tem imajo religije, droge in kriminal skupno točko. Vendar pa jaz mislim, da se lahko idejno borimo proti religijam, prav tako kot proti drogam in kriminalu. Vsaj do majhne mere do zagotovo deluje. Vsakič je treba najti pravi psihološki prijem, najbolje neke vrste nagrajevanja (dvig samozavesti in podobno).
Da, religije, vsaj v neorganizirani obliki, bodo vedno obstajale, ker je človek nagnjen k pretirani domišljiji. Tudi če ne gre vedno za strah in neuspeh ali celo konformizem in družbeno/skupinsko sprejetost, je upravičeno domnevati, da je v igri še en pomemben dejavnik: zdolgočasenost pred vsakdanjim življenjem. Eno od nevarnosti zaradi nezanesljivosti spomina opisujejo psihologi: lažni spomini. Človek se iz dolgočasja izmisli kako pravljico, jo prepogosto v duhu obnovi, nazadnje pa začne verjeti, da je pravljica resnica. Pred lažnimi spomini ni varen nihče, vsaj za lažne spomine v nedolžni obliki. Recimo, da si neko informacijo dobro zapomnimo, čeprav se spočetka še zavedamo, da ne pomeni resničnega dejstva. Ko po daljšem času spomin zbledi, navadno pozabimo, kako smo informacijo prejeli.
Glede tega, da delo naredi človeka oziroma je tisti ključni dejavnik, ki ga odlikuje, ni nobenega dvoma, tudi če kdo ne pozna marksizma. Zato jaz mislim, da bo delo vedno ostalo in da mora ostati, če naj družba ostane intelektualno razvita. Ne predstavljam si nebes na Zemlji v obliki popolnega brezdelja, kot na to gledajo nekateri futurologi. Kot pravilno ugotavlja Marx, bistveno je to, da nas delo ne odtujuje, da je ustvarjalno in da nas ne intelektualno zasužnjuje. Jaz pa ne vidim v tem samo ključnega vprašanja, kdo je lastnih proizvajalnih sredstev in kako se delijo rezultati. To bi se mi zdela preveč banalna poenostavitev. Pomembno je tudi, da je delo intelektualno privlačno, ne pa na smrt dolgočasno. Jasno je, da je vse to odvisno tudi od dolžine delovnega časa.
Če ne gledam strogo skozi ekonomski vidik, bi jaz pojem dela razširil. Tudi šolanje je zame delo, saj je organizirana oblika truda, z rezultatom ZNANJE. Na primer, vsaj vsakemu študentu, ki uspešno zaključi fakulteto, bi priznal čas študija kot del delovne dobe.
_________________
Milan Ambrožič |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
