 |
FORUM ZDRUŽENJA ATEISTOV SLOVENIJE (ZAS)
Objave uporabnikov foruma, komentarji, debate
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
MilanAmbrozic
Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14
Prispevkov: 54
|
 Objavljeno: 08 Jan 2020 14:51 Naslov sporočila: VEGETARIJANSTVO IN SVETOVNI NAZOR |
 |
|
Vegetarijanec sem iz treh razlogov: simpatije do živali, okoljevarstva in skrbi za zdravje. Prvi razlog je zame najpomembnejši. Čeprav je med vegetarijanstvom in veganstvom razlika, ju bom zaradi jedrnatosti odslej skupaj označil kot vegetarijanstvo. Ne zanima me, kaj naj bi govorile in delale mistične osebe v daljni preteklosti, npr. Jezus ali Buda, ki ju kar naprej omenjajo v zvezi s propagiranjem vegetarijanstva. Zanje ni nobenih zgodovinskih dokazov in njihove zgodbe so skoraj zagotovo izmišljene od začetka do konca. To potrjuje velika podobnost teh zgodb, tudi tesna povezava z astrologijo, kar pomeni, da so si religije samo izmenjevale ideje. S tem hočem povedati, da za vegetarijanstvo ne samo da svetovni nazor, religija ali misticizem niso potrebni, temveč da povezovanje vegetarijanstva z misticizmom ideji vegetarijanstva prej škodi kot koristi. Živimo v 21-tem stoletju, in ne samo jaz, temveč tudi številni drugi so naveličani nenehnega ponavljanja tisočletja starih izmišljotin. Ljudje bi radi preprosto vsakdanjo resnico in objektivna dejstva.
Najprej omenim gibanje za odnos človeka do živali in konkretno revijo Osvoboditev živali. Prebral sem zadnjo številko. Kakor v prejšnjih številkah sem tudi tu poleg resnih, znanstveno utemeljenih člankov takoj naletel na vsebine, polne misticizma, starih in novejših izmišljotin. Takšne vsebine jemljejo reviji in tudi gibanju resnost, kritični bralci pa zato upravičeno izgubijo zaupanje v merodajnost vseh sporočil v reviji. Zato se ne smemo čuditi, če mnogi ljudje povezujejo vegetarijanstvo z versko obsedenostjo ali vsaj z modnim gibanjem. V reviji gre za običajne napade mistikov na zahodnjaške tradicije in na znanost ter spet za poveličevanje točno določene religije: hinduizma. Kadarkoli mi pride kaka knjiga ali revija v zvezi z vegetarijansko prehrano v roke, se vedno bralcu ponuja na krožniku tudi hinduizem s svojimi Vedami. Takšne izjave ljudi nikoli ne bodo pritegnile k spremembi načina življenja in prehranjevanja, temveč jih bodo prej odbile. Tudi meni kot ateistu, znanstveniku in vegetarijancu gredo že pošteno na živce.
V enem samem članku sem naletel na cel kup izmišljotin, napadov na znanost in seveda na zahodno tradicijo. Tudi v tej številki novodobni apostoli niso mogli mimo tega, kako se za božične praznike poje še več mesa in da so bili prvotni kristjani vegetarijanci. Za to trditev ni nobenih pravih dokazov, kakor tudi Jezus najverjetneje nikoli ni obstajal. Da ne govorimo spet o poveličevanju Ved! Znanosti avtorja očitata, da laže s trditvami, da so bili ljudje vedno vsejedi. Citiram zapis o Einsteinu iz članka:
*Albert Einstein je študiral vsakodnevno, neskončno grozo, ki jo seje človek in ki je prerasla v pobijanje in morijo, ki ju z besedami ni mogoče opisati. Ta groza se na tem planetu nenehno širi iz klavnic in laboratorijev, kjer opravljajo poskuse na živalih. Einstein je prišel do zaključka, da obstaja fizikalni zakon, ki ga je poimenoval Einsteinovi valovi trpljenja (EPW - Einstein Pain Waves). Ti valovi trpljenja se ne morejo kar tako razbliniti, temveč se po določenih fizikalnih zakonih nekje razbremenijo kot »naravna katastrofa«. Veliko potresov in drugih katastrof, kot npr. cunami, se je zgodilo prav v času božiča ali velike noči, ko so se ljudje mastili z božičnimi in velikonočnimi pečenkami – živalmi na svojih krožnikih.*.
Ni treba posebej poudarjati neumnosti! Pa ne pri Einsteinu, temveč pri tistih, ki mu pripisujejo takšno kvazi-znanost. Einstein sam je izjavil, da sta samo dve stvari neskončni: vesolje in človeška neumnost, da pa za vesolje ni povsem prepričan. Zakaj Einstein zagotovo ni prišel do kakšne takšne neumnosti, kot je EPW, bom podrobneje pisal v nadaljevanju. Res je verjetno bil vegetarijanec, prav tako kot je bil za socializem, vendar je bil tudi in predvsem znanstvenik. Po eni strani novodobni mistiki napadajo znanost, ker jim je pri njihovih pravljicah napoti, po drugi strani pa znanstvenikom skušajo pripisovati misticizem. Samo preberite si, kaj vse pripisujejo Nikoli Tesli! Dalje v članku očitajo krščanski duhovščini, da je ona kriva, da je ljudi spodbujala k temu, da soljudje jedli meso in da so ljudje v Evropi predvsem zaradi tega danes mesojedci. Naj navedem še eno izmišljotino avtorjev članka: da naj bi nekoč v Evropi živelo povsem miroljubno ljudstvo, ki ni poznalo vojn in orožja in ki se je prehranjevalo vegetarijansko.
Zdaj pa po vrsti navajam argumente za sesuvanje raznih mistifikacij in izmišljotin v zvezi z vegetarijanstvom in religijami.
Argument 1. Med vegetarijanci so bili in so tudi ateisti, tudi tisti zelo kritični do vseh religij, med njimi npr. Nietzsche in Russel. Morala in sočutje kot njen bistveni del imata biološki izvor in ne izhajata iz religij. Religije so samo prevzele določene moralne norme. Neko osnovno moralo imajo tudi živali, čeprav verjetno niso religiozne.
Argument 2. Sodobni človek je večji individualist kot v preteklosti in ne mara, da mu preroki vseh vrst solijo pamet, še manj, da ga žalijo in mu očitajo, kaj ima na krožniku. Zato morajo pri vseh razlagah delovati samo objektivni, otipljivi in razumljivi argumenti, ne pa pravljice in ugibanja.
Argument 3. Na več mestih sem že opazil trditev, da odnos človeka do živali vpliva na odnos človeka do človeka. Se pravi, če je človek nasilen do živali, je verjetnejše, da bo nasilen tudi do človeka. To pojmovanje se mi zdi zgrešeno, ker mislim, da so njegovi avtorji med seboj zamenjali vzrok in posledico. Trdno sem prepričan, da je prav nasprotno: če je človek nasilen do človeka, bo verjetneje nasilen tudi do živali. Odnosi in morala se namreč najprej izoblikujejo v človeški skupnosti. Nekje sem tudi zapisal, da mora človeštvo najprej poskrbeti za medčloveške odnose, šele potem je dovolj zrelo za urejanje odnosov do drugih živih bitij. Prav v reviji Osvoboditev živali sem videl zanikanje moje zadnje trditve (pa seveda ni samo moja), pa pravim: avtorji, ki zanikajo to, da mora človeštvo najprej poskrbeti za medčloveške odnose, so v zmoti.
Argument 4. Napadanje znanosti na eni strani, na drugi strani pa zloraba (torej pripisovanje misticizma uglednim znanstvenikom ali pa vsaj poudarjanje misticizmu, če so mu znanstveniki v slabih trenutkih resnično podlegli) se mi zdi nenačelno in hinavsko. Enako velja za splošno napadanje znanosti in hkrati poudarjanje tistih znanstvenih ugotovitev, ki slučajno podpirajo prepričanje nekoga. Primer: očitanje znanosti, da laže, ko trdi, da je človek vedno bil vsejed, hkrati pa poudarjanje pravilne znanstvene ugotovitve, da je vegetarijanska ali vsaj pretežno vegetarijanska hrana resnično bolj zdrava.
Argument 5. Človek, vsaj večina ras in podvrst, je skoraj zagotovo bil ves čas vsejed. Nekateri se pri zanikanju tega osredinjajo samo na dolžino človeškega črevesja, kar ne more biti dovolj za resnejše sklepe. Kaj pa npr. zobje, recimo podočniki? Človeški zobje so po anatomiji nekje vmes med zobmi zveri in zobmi kopitarjev. Dalje, tudi človeku podobni šimpanzi jedo tudi mesno hrano, čeprav prevladuje rastlinska.
Argument 6. Vrnimo se k Einsteinu. Tudi če bi Einstein sistematično preučeval nasilje (za kar pa je verjetno imel premalo časa), pa tudi če bi prišel v svojem slabem trenutku do fiksne ideje o valovih bolečine, ga številne anekdote in pripovedi kažejo za daleč preskromnega človeka, kljub slavi, da bi kak »naravni« pojav imenoval po samem sebi. Zato je izmišljotina o EPW resnično dokaz človeške neumnosti. Tudi če bi Einstein kdaj prišel do absurdne zamisli o valovih bolečine, ki naj bi celo povečali pogostnost potresov, bi bilo to kvečjemu v vihravi in nepremišljeni mladosti, zagotovo pa ne kot zrel znanstvenik.
Argument 7. V kritiziranem članku je tudi ideja, da naj bi izvirno krščanstvo spodbujalo vegetarijanstvo, da pa naj bi predvsem krščanska duhovščina spodbujala ljudi k temu, da jedo meso. Omenja se še, da naj bi »samozvani apostol« Pavel ponaredil izvirne krščanske ideje. Kako avtorji takšnih čudnih domislekov v resnici nič ne razmišljajo kritično, pokaže naslednje sklepanje. Le zakaj naj bi predhodnim piscem verskih spisov glede resnicoljubnosti kaj bolj zaupali kot Pavlu? Dalje, ljudje jedo še danes meso, ker so ga zmeraj radi jedli, že desettisoče let pred krščanstvom. Duhovščina nima s tem nič opraviti. Res je, da so pobijali določene poznejše krščanske sekte, ampak ne zaradi samega vegetarijanstva, temveč zaradi številnih drugih razlogov.
Argument 8. Številni avtorji in propagandisti hinduizma v povezavi z vegetarijanstvom navajajo Vede, kot da bi bile nesporen vir resnice. Za moje pojme pa Vede niso nič manj skupek izmišljotin kot vsi drugi verski spisi.
Ponavljam: človeštva ne bodo rešile pravljice, temveč razum in trezno razmišljanje. Torej vsem osvoboditeljem živali dajem pohvale za dobre želje, toda brez pameti ni mogoče doseči ničesar. Zato se je treba misticizma ogibati. Vsak človek se mora najprej odločiti sam, kako bo živel in kaj bo jedel.
Naj omenim še to, da smo tudi v programski skupini Levice, prav tako pa v ZAS-u, že vročekrvno debatirali o temi vegetarijanstva. In kot vedno pri takšnih življenjskih stvareh in odločitvah tudi tu ni šlo brez predsodkov vseh vrst. Naj omenim le nedavno debato nekaterih članov ZASa-a. Povod je bilo razmišljanje o akciji in besedilu za postavitev spominskega obeležja za živali kot žrtve verskih obredov. Pa smo kmalu prišli do vprašanja, ali imamo na krožnikih meso ali pa živalska trupla, ali pa do tega, kako gleda lev na hrano in kako bi moral človek. Debata je postala tako neokusna in že žaljiva, da smo se odločili, naj se takšne stvari raje prenesejo na forum.
_________________
Milan Ambrožič |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
unix
Pridružen/-a: 28.01. 2009, 21:28
Prispevkov: 76
Kraj: MARIBOR
|
| Objavljeno: 09 Jan 2020 14:24 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: |
| Ponavljam: človeštva ne bodo rešile pravljice, temveč razum in trezno razmišljanje. Torej vsem osvoboditeljem živali dajem pohvale za dobre želje, toda brez pameti ni mogoče doseči ničesar. Zato se je treba misticizma ogibati. Vsak človek se mora najprej odločiti sam, kako bo živel in kaj bo jedel. |
Tale tvoja misel se mi zdi najpomembnejša, čeprav je tudi sicer tvoje gledanje na problem vegetarijanstva sprejemljivo.
Začel bom z angleškim reklom (za katerega v slovenščini po moje nimamo ustreznega sinonima; še najbliže bi bila parafraza znanega rekla Povej mi, kaj ješ in povem ti, kdo si!): We are what we eat!
Naša vrsta Homo sapiens s. je postala to, kar je, tudi in predvsem zaradi spremembe diete od rastlinojedcev (ki je značilno za naše prednike) na mesojedce. Meso je namreč dosti bolj bogato z energijo kot rastline, zato je ostajalo več časa za druga opravila. Če pogledaš tipične herbivore (slon, žirafa, krava, ipd.) porabijo dejansko ves svoj čas za prehranjevanje (in prebavljanje). Pri carnivorih je to čisto drugače.
Toda še pomembnejše je drugo dejstvo v sociobiologiji naše vrste: šele energetsko bogata prehrana (živalskega izvora) je omogočila rast naših abnormalno velikih možganov. Ta proces je še pospešila iznajdba ognja in kuhanja/pečenja (pred cca 500.000 leti).
Novejša študija, objavljena v ugledni reviji NATURE, (št.: 531, 9. 3. 2016: Impact of meat and Lower Palaeolithic food processing techniques on chewing in humans, Katherine D. Zink & Daniel E. Lieberman) je
pokazala, ne samo, da je kuhanje in uživanje mesa naravno za ljudi. Povsem verjetno je, da brez spremembe diete naših prednikov od rastlin na meso (ki vsebuje nekatere aminokisline, ki jih ni v rastlinah!), nas ne bi bilo kot vrste Homo sapiens s.!
Vegetarijanstvo je najenostavnejša in najlažja vrsta prehrane (rastline ne morejo pobegniti), problem je seveda njihova nizka kalorična vrednost, zato herbivore potrebujejo dolg in zapleten prebavni trakt in ogromno časa za žvečenje te težko prebavljive hrane (spomni se na prebavni trakt prežvekovalcev!). V omenjeni študiji so raziskovalci ugotovili, da je znamenita Lucy (iz rodu Australopithecus, pred cca 2,6 milijona let), ki je bila herbivora, morala na leto opraviti cca 15 milijonov ciklov žvečenja (“chewing cycles”), če je hotela ostati živa. Po spremembi diete na meso se je število ciklov žvečena zmanjšalo za 25%, kar je ogromno.
Zdaj pa malo biokemije, da me ne boš obtožil, da sem brez argumentov nenaklonjen vegetarijanstvu!
Z uporabo referenčnih podatkov iz 'Projekta 1000 genomov' je raziskovalna skupina predložila evolucijske dokaze, da je vegetarijanska prehrana skozi številne generacije morda povzročila večjo pogostost mutacij v indijski populaciji. (Molecular Biology and Evolution, Volume 33, Issue 7, julij 2016). Mutacija, imenovana rs66698963 in najdena v genu FADS2, pomeni vstavljanje ali brisanje zaporedja DNK, ki uravnava ekspresijo dveh genov, FADS1 in FADS2. Ti geni so ključni za izdelavo dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščob. Med njimi je arahidonska kislina ključna.
Poznamo cca 50 aminokislin, beljakovine v telesu pa so izgrajene iz 20 teh v posebnih kombinacijah. Te tvorijo funkcionalne in strukturne sestavine naših celic. Enajst aminokislin lahko proizvede naše telo in so znane kot nebistvene aminokisline. Preostalih devet je znanih kot esencialne aminokisline, ker jih mora naše telo dobiti iz svoje prehrane.
Čeprav naše telo po dolgi verigi zapletenih biokemičnih procesov lahko proizvede vse esencialne kisline, zadeve niso tako preproste.
"Z malo hrane živalske ga izvora v prehrani je treba dolgo-verižne večkrat nenasičene maščobne kisline presnavljati iz rastlinskih prekurzorjev PUFA (Plant Polyunsaturated Fatty Acid). Fiziološka zahteva po arahidonski kislini, pa tudi po omega-3 EPA in DHA, pri vegetarijancih verjetno daje prednost genetiki, ki podpira učinkovito sintezo teh ključnih presnovkov," sta v skupnem komentarju povedala Brenna in Kothapalli. "Spremembe prehranske uravnoteženosti omega-6 v omega-3 lahko prispevajo k povečanju kroničnih bolezni, ki jih opažamo v nekaterih državah v razvoju."
Znano je, da FADS1 in FADS2 (fatty acid deacetylase) kodirajo encime, ki omejujejo hitrost korakov v endogeni sintezi dolgih verig omega-3 maščobnih kislin, kot so bile najdene v ribjem olju, iz srednje dolgih verig prekurzorjev, ki jih lahko pridobimo iz rastlinskih olj. Vegetarijanci so dosti bolj odvisni od teh encimov kot tisti, ki redno jedo hrano živalskega izvora. Po drugi strani pa pretirano pospešena sinteza omega-3 maščob lahko izkrivlja ravnovesje med omega-3 in druge vrste maščobnih kislin. Te presnovna ravnovesja so pomembna za razvoj možganov in sintezo hormonov, vključno z rastnim hormonom. Maščobne kisline predstavljajo približno 60% suhe teže naših možganov in v primerjavi z drugimi biološkimi tkivi, so le-ti izrazito obogateni z dolgimi maščobnimi kislinami, kot je dokozaheksaenojska kislina (DHA) in arahidonska kislina (AA).
Ker veganske prehrane v naravi ne vsebujejo vitamina B12 in zelo malo uporabne maščobne kisline omega3 z dolgimi verigami, ni presenetljivo, da ljudje še naprej jedo hrano živalskega izvora. Dandanes lahko dobimo prehransko dopolnilo DHA (docosahexaenoic acid, dokozaheksaenojska kislina, ki tvori glavno dolgo verigo omega3 maščobne kisline v možganih) in dopolnilom B12. Do pred nekaj leti to ni bilo mogoče in malo je dokazov, da je dopolnjevanje diete samo z DHA koristno za možgane.
Zaradi teh argumentov sem v taboru omnivora (vsejedcev).
Seveda pa "ima vsak' tele svoj' vesel'e", kot pravi humorni slovenski rek …  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MilanAmbrozic
Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno: 15 Jan 2020 18:04 Naslov sporočila: Dodaten komentar |
|
|
Odlična argumentacija! Predlagam, da nekaj tega daš na FB. Sicer sem tudi jaz prebral nek strokovni spis, kako človek z rastlinsko prehrano dobi prav vse, kar potrebuje. Vse je našteto točno po vrsti. Ne vem, ali ga imam še kje. Strinjam pa se, da je treba preverjati več virov.
Glede omega 3: celo veganske ali vegetarijanske knjige priporočajo
občasno uživanje ribjega olja ali pa njegovih izdelkov, kot so
kapsule omega 3.
Vendar pa se tudi jaz na vse pretege borim proti predsodkom vseh vrst. Na primer, svakinja biologinja mi je rekla, da delam diskriminacijo nad rastlinami.
Drugače pa daje tudi telo človeku dober, vsaj trenutni, odgovor na njegovo prehrano. Res pa je, da se včasih učinki kopičijo in se začnejo poznati šele čez desetletja.
_________________
Milan Ambrožič |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
