 |
FORUM ZDRUŽENJA ATEISTOV SLOVENIJE (ZAS)
Objave uporabnikov foruma, komentarji, debate
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
MilanAmbrozic
Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14
Prispevkov: 54
|
 Objavljeno: 06 Feb 2020 17:25 Naslov sporočila: Filozofski nazor in družbeni sistemi |
 |
|
V socialistični Jugoslaviji je krožil vic, da pomeni komunizem zmago ideje nad razumom. Vračam udarec: kapitalizem pomeni zmago egoizma nad idejo in razumom.
Tudi svojim soborcem levičarjem večkrat omenim, da se meni zdi boj za pravilen filozofski nazor še pomembnejši od političnega boja za boljšo družbo, čeprav je potrebno oboje, tako da boj poteka usklajeno. Poskusil bom pojasniti. Marx je popolnoma pravilno sklepal, da se revolucija začne najprej v glavah ljudi. Če ljudje v večini ne podpirajo neke ideje, npr. socializma, potem ni nobenih resnih možnosti, da bi se sistem uveljavil dolgoročno. Zagotovo svetovni nazor vpliva na moralne norme in vrednote (čeprav ni edini dejavnik, je morda še najpomembnejši), te pa potem na družbeni sistem, ki ga postavimo in podpiramo.
Življenje mi kar naprej potrjuje osnovno resnico, da je največja tegoba človeštva pretirani egoizem, ali če povem v blažji obliki, premajhen altruizem. Če bi bili ljudje dovolj altruistični, ne bi bilo laganja, goljufanja, grabeža imetja na eni strani in životarjenja na drugi, kaj šele kriminala, vojn, genocidov in drugega nasilja.
Izkazalo se je, da podobno kot jaz mislijo še mnogi, npr. nekateri dijaki, s katerimi smo se levičarji pogovarjali po ogledu risanke Živalska farma. Prijatelj Milivoj misli podobno. Rekel mi je, da bi morala biti najosnovnejša naloga osnovne šole vzgajanje doslednih moralnih vrednot.
Vendar pa na altruizem oziroma njegovo nasprotje egoizem ne vpliva samo naša biološka narava. Smo družbena bitja, zato mislim, da je še veliko močnejši faktor osnovni filozofski nazor človeka oziroma dojemanje sveta. Povsem jasno je, da pogled na svet vpliva na človekove vrednote.
Močno, močno napačno je že to, da so ljudje postavili slaba dejanja v nekakšne metafizične sfere, kot npr. nekakšen greh, ki se po smrti kaznuje tako ali drugače. Druga slaba stran je še vedno svetovna prevlada filozofskega idealizma nad materializmom, pravzaprav natančneje: nad naravnimi zakoni. Zaradi tega idealizma ljudje mislijo, da mora biti človek ali njegova duša večen. Večni pa so samo narava, prostor, čas in naravni zakoni. Naravni zakoni pa niso niti ideja niti materija.
Človeški egoizem je lahko neprimerljivo hujši in usodnejši od čisto biološkega egoizma vseh drugih živih bitij na Zemlji. Zgodovina nam pove dovolj. Domnevam, da je marsikateri človek v metafizičnem smislu egoist, ker mu je vseeno, kaj bo na svetu po njegovi smrti. Ljudje pa se ne sprijaznijo z najpreprostejšo resnico, da bo svet obstajal še naprej, ko bodo sami mrtvi, tako kot je obstajal, preden so se rodili. Drugače se nikoli ne bi rodili. Iz niča ne more nikoli nastati ničesar drugega kot samo nič.
Prva stvar, ki jo mora vsak človek narediti, je, da se zadovolji s tem življenjem, ki mu je dano. Iz njega naj potegne vse, kar se da. Potem, ko se bo npr. sprijaznil s svojo končnostjo, bo verjetno drugačen (najverjetneje boljši) do vseh drugih ljudi, tudi do popolnih tujcev.
_________________
Milan Ambrožič |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
unix
Pridružen/-a: 28.01. 2009, 21:28
Prispevkov: 76
Kraj: MARIBOR
|
| Objavljeno: 08 Feb 2020 19:30 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: |
| Življenje mi kar naprej potrjuje osnovno resnico, da je največja tegoba človeštva pretirani egoizem, ali če povem v blažji obliki, premajhen altruizem. Če bi bili ljudje dovolj altruistični, ne bi bilo laganja, goljufanja, grabeža imetja na eni strani in životarjenja na drugi, kaj šele kriminala, vojn, genocidov in drugega nasilja. |
Egoizem (FRAN: egoízem - miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost) je rezultat evolucijskega pritiska, nagona po preživetju, altruizem pa je psihološkega izvora. Altruizem ni naravna, biološka danost, razen med bližnjimi sorodniki (tu pa gre spet za evolucijski egoizem). Kot civilizirana družba si ga moramo privzgojiti, ga internalizirati, ponotranjiti, kar je včasih boleče in zato težko.
Ko gre za tekmovanje med skupinami, se psihološki altruizem lahko razvije kot skupinska adaptacija. Lastnost obstaja, ker je ugodna za skupino, čeprav je neugodna za posameznike, ki ga prakticirajo. Altruizem se lahko razvije kot selekcija skupine. Ključnega pomena je, da se skupine razlikujejo glede na lokalno pogostost altruizma. Vojaška enota kot celota ima večjo možnost preživetja, če v njej prevladuje altruizem, prav tako temeljna družbena celica - družina. Ta altruizem je lahko usmerjen k sebi ('kaj se bo zgodilo meni') ali k drugim ('kaj se bo zgodilo drugim').
Altruizem vedno pomeni zmanjšanje koristi za indivuum na račun povečanja le-teh za skupino, še posebej, ker ne gre za igro quid pro quo.
| Citiram: |
| Močno, močno napačno je že to, da so ljudje postavili slaba dejanja v nekakšne metafizične sfere, kot npr. nekakšen greh, ki se po smrti kaznuje tako ali drugače. |
Se načelno strinjam s tvojimi ugotovitvami.
Korolar: vsaj pri nas prevladujoča religija ima v svoji eshatologíji 'izvirni greh', napačno premiso maior, zato pade njena celotna moralna zgradba. Krščanstvo sloni na moralno nevzdržni premisi, da je mogoče, da tvoje grehe (slaba dela, zločine) lahko prevzame nekdo drugi (zgodba o tem, da je bog oče poslal sina Kristusa na Zemljo, da bi prevzel vse grehe ljudi in je to plačal z življenjem.*). Ideja, da lahko nekdo "prevzame nase vse grehe človeštva", je moralno odvratna. Nekdo lahko poplača dolgove dolžnika, gre namesto nekoga v zapor, lahko celo pred strelski vod, toda nikakor ga s tem ni mogoče odvezati krivde za zločine, ki jih je storil!
<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<
* "Po milosti je Bog poslal Jezusa kot daritev za naše grehe. S svojo smrtjo na križu je Jezus prevzel nase vse grehe človeštva in nam tako dal možnost odpuščanja, sprejetosti in osebnega odnosa z njim. Tudi vi lahko v tem trenutku povabite Jezusa Kristusa v svoje življenje z naslednjimi besedami: »Jezus, hvala, ker si prevzel nase vse moje grehe in na križu umrl zame." (iz raznih verskih priročnikov RKC)
<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<
| Citiram: |
| Iz niča ne more nikoli nastati ničesar drugega kot samo nič. |
Korolar: … razen pri velikem poku …
| Citiram: |
| Prva stvar, ki jo mora vsak človek narediti, je, da se zadovolji s tem življenjem, ki mu je dano. Iz njega naj potegne vse, kar se da. Potem, ko se bo npr. sprijaznil s svojo končnostjo, bo verjetno drugačen (najverjetneje boljši) do vseh drugih ljudi, tudi do popolnih tujcev. |
Zelo lepo povedano. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MilanAmbrozic
Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno: 10 Feb 2020 10:40 Naslov sporočila: Komentar na odgovor |
|
|
Da, Vojko, se strinjam s tvojimi ugotovitvami. Precej obširno in podrobno je vprašanje biološkega egoizma/altruizma (slednjega res za najbližje sorodnike) analiziral Richard Dawkins v knjigi Sebični gen.
Tudi drugi mislijo, da je treba altruizem na širši ravni privzgajati vedno znova. To je logično, saj je spomin ene generacije kratek.
Po drugi strani pa se pojavlja tudi fenomen namensko propagiranega egoizma, kar seveda velja samo za človeško vrsto. V razpravah, npr. v kaki oddaji na televiziji, se je že pred leti v slovenski sceni pojavil pojem "kult egoizma".
Vem, da posameznika vse borbe stanejo veliko energije in časa. Včasih se mi zdi, da se bo vse sesulo name (delo pri člankih, pedagoško delo, delo v ansamblu, v Levici, ZASu, stalno obnavljanje in dopolnjevanje znanja iz resnih učbenikov in še kaj), pa čeprav nimam družine.
Za začetek pa se moramo boriti proti "kultu egoizma".
_________________
Milan Ambrožič |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
