MilanAmbrozic
Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14
Prispevkov: 54
|
 Objavljeno: 25 Feb 2020 17:45 Naslov sporočila: ATEISTIČNI ZBORNIK 2017-2018 (Kulture in religije): (I) |
 |
|
Kopiram s FB na forum. Dele člankov iz predhodnih treh ateističnih zbornikov sem že citiral. Zdaj je na vrsti nekaj po mojem mnenju najbolj ključnih citatov iz četrtega zbornika. Ne grem po vrsti, ampak začnem s člankom, ki se mi zdi najpomembnejši v tem zborniku. Najprej nekaj citatov, potem pa moji komentarji, zakaj pripisujem temu članku tolikšen pomen.
Mag. Vojteh Urbančič: Marxova metafora o kraljestvu svobode in alienaciji
Citiram dva izseka iz članka:
*Bil je enciklopedični poznavalec strokovne literature s področja družboslovja (ekonomija, filozofija, pravo ...) in svetovne beletristike. Ni čudno, da so poslušalci v kapitalistični in konservativni Angliji, ki skoraj ničesar niso slišali o Marxu v šoli, v anonimni anketi BBC leta 1999 izbrali Marxa za misleca tisočletja! Za sabo je pustil slavna imena, kot so Einstein, Newton, Darwin in drugi. Originalna lestvica BBC je takšna: 1) Karl Marx, 2) Albert Einstein, 3) sir Isaac Newton, 4) Charles Darwin, 5) St. Thomas Aquinas, 6) Stephen Hawking, 7) Immanuel Kant,  Rene Descartes, 9) James Clerk Maxwell, 10) Friedrich Nietzche.*
*Vsi blebetamo o svobodi. Da živimo v svobodni družbi. Da smo svobodni, ker se lahko zaposlimo, kjer se hočemo. Da uživamo vse ustavne pravice in svoboščine (svoboda izražanja, svoboda vesti, svoboda znanosti in umetnosti, pravica do zasebne lastnine in dedovanja, pravica do osebnega dostojanstva in varnosti itd.). Marx pravi, da je to v bistvu iluzija svobode, privid. V sistemu mezdnega dela delavec postaja (relativno, v razmerju do kapitalista) toliko revnejši, kolikor več bogastva proizvaja, in to v dveh smislih. Ker ga obravnavajo kot variabilni kapital, postane sam tem cenejše blago, čim več blaga izdela. Z uvrednotenjem (Verwertung) sveta stvari raste v premem sorazmerju razvrednotenje sveta ljudi, pravi Marx v znamenitih Pariških rokopisih. Čim večja je produkcijska dejavnost, tem brezpredmetnejši je delavec.*
Avtor mag. Vojteh Urbančič je v tem članku hotel predvsem prikazati težavnost Marxovega sloga pisanja, npr. zaradi uporabe metafor in zgoščenih stavkov. Jaz pa tukaj poudarjam iz prvega odstavka o BBC lestvici 3 dejstva.
Ena. To, da so komunista Marxa leta 1999 izbrali za prvega misleca tisočletja, je svojevrstna rehabilitacija komunistične ideje. Postavlja na laž trditve najbolj fanatičnih agitatorjev in privržencev kapitalizma in celo neoliberalizma v 1990-tih letih, da je zgodovine konec in da socializem in komunizem nimata nobene možnosti več. Tudi sam sem že prebral komentarje prerokov v revijah, da se bodo ljudje sicer tolkli za malo bolj v levo ali pa v desno, da pa socializma ne bo več. Iz današnje perspektive se zdijo napovedi konca zgodovine v 1990-tih letih naivne, kot so se marsikomu zdele že takrat. Dobre ideje in gibanja, ki imata resničen potencial za boljšo prihodnost človeštva, ni mogoče kar tako izkoreniniti, pa naj egoisti počnejo karkoli, od propagande do prisile in morebitne prepovedi.
Dve. Marx je bil zares humanist v pravem pomenu besede, tega pa se je ob anketi verjetno zavedala večina Britancev, ki so ga izbrali. To je v besedilu poudaril tudi avtor članka. Povedano še drugače: tudi če nasprotniki še tako cinično napadajo avtorje naprednih idej, npr. tako, da načrtno iščejo njihove človeške slabosti, to ne more spremeniti resnice.
Tri. Med 10 izbranimi misleci so 4 fiziki in 1 biolog, torej, polovica jih je naravoslovcev. To daje optimizem: ljudje večinoma zaupajo znanstvenim dosežkom in cenijo preboj sistematične znanstvene misli v zadnjih stoletjih.
_________________
Milan Ambrožič |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
