Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

MilanAmbrozic · Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14 Prispevkov: 54

Po predlogu Vojka kopiram s Facebooka na naš forum.
Politika ni nogometna tekma. Nimam nič proti nogometu in včasih pogledam kako dobro nogometno tekmo. Samo pravim, da politika ni nogomet. Bistvo nogometa je, da nekdo zmaga in drugi izgubi, če ni neodločenega izida. Pri tem lahko v dobrih potezah uživamo vsi, kljub navijanju za eno ali drugo stran.
Saj ste dojeli? V politiki ne sme biti zmagovalcev in poražencev. Politika je bistvena za vse naše življenje, življenje pa ni samo nogomet. Vsakdo bi rad bil srečen, pa naj bo dober ali slab igralec.
Težko je dokončno zatrditi, kaj je učinkovitejše pri prepričevanju ljudi: argument ali poudarjanje čustev. Ljudje lahko argument ignorirajo, tudi če ga razumejo. Vseeno je morda argument zmagovalec na dolge proge.
Slovenski politik je izjavil, da si zaslužijo dostojnega pokopa vsi, ki se borijo (so se borili) proti zlu. Pri tem je v maniri milijonov drugih politikov in njihovih sledilcev po svetu postavil fašizem, nacizem in komunizem kot zlo na isti nivo.
Takšen politik je lahko goli manipulant, nevaren fanatik ali pa preprosto bedak. V nobenem primeru mu ni pomoči. Škoda je časa, da bi se trudili z argumenti spreobrniti ljudi, ki nočejo ali ne znajo razmišljati in videti najosnovnejša dejstva. Vse, kar lahko naredimo, je, da jim za nobeno ceno ne damo politične moči.
Za to je nujna treznost in dejavnost vseh drugih ljudi, ki so pripravljeni sprejeti argumente. Na te naslavljam svoje spise. Posebno mlada generacija, ki je nosilka prihodnosti družbe, je kar naprej tarča namernega zavajanja. Da, nekdo mi je res na nekem forumu odgovoril, da gredo različna prepričanja in tudi zmote in predsodki iz generacije v generacijo. Vsaka generacija pa lahko kaj spremeni. Preboj je vedno težak. Seveda v marsičem tudi zame, saj se nimam za kako izjemo.
Kako naj nekomu povem, da komunizem ni zlo, če pa ga že od mladih nog prepričujejo nasprotno? Biti moraš res dober psiholog. Če nekoga nekaj odbija, tudi informacij o tem ne bo hotel sprejemati.
Začnimo pri lažji dilemi: zasluženje dostojnega pokopa. Kaj pomeni, da si mrtvi nekaj zasluži? Kaj pa njega briga, če se ne zaveda ničesar več? Igranje z besedami »zaslužiti dostojni pokop« je zato pogosto samo zloraba mrtvih za manipulacijo živih. Mogoče pa gre za svojce umrlih in splošno pieteto družbe? Tudi v takšnem primeru je izjava, da si »tisti, ki se bori proti zlu, zasluži dostojni pokop« groba manipulacija. Kaj pa tisti, ki se ne borijo proti zlu? Iz različnih razlogov je pametno, da se pokoplje, upepeli ali kaj drugega vse ljudi. Pomembnejši pri živih je kakovost spomina na umrle, vsaj tako mislim.
Naslednje vprašanje je zapravljanje časa in energije s preteklostjo. Zgodovina je zanimiva in pomembna in dobro si je zapomniti zgodovinska dejstva. Misliti pa moramo na zdaj in potem. Ko se bomo ljudje nehali iti takšne razprave, ali so si ljudje, ki so nekoč umrli tako ali drugače, zaslužili dostojni pokop, bomo imeli več časa za tisto, kar je danes zares pomembno. Tudi bolj v miru bomo uživali v dobri nogometni tekmi.
Tretja zmota je pojem zla. Znanost nam daje na stotine argumentov, da je zlo kot neka osnovna značilnost vsega obstoječega samo gola človeška fiksna ideja, in nič več. Narava ne ve, kaj naj bi pomenilo dobro in zlo. Narava se ne gre človeškega dualizma, temveč je popolna, edinstvena in celovita. Dobro in zlo obstajata samo v naših predstavah o svetu in našem življenju. Tudi če bi obstajal nekakšen bog, bi se ne ukvarjal z vprašanjem dobrega in zla. Čemu pa? Zato pomeni vsakršno politično pitanje ljudi s parolami, kot so »terorizem je zlo«, »ta in oni politični sistem je zlo«, »nevera ali dvom je zlo« in podobno, filozofska neumnost, ki bi ji množice enkrat že morale nehati nasedati.
Edina poštena razprava o političnih sistemih je točna analiza, primerjava njihovih razlik in skupnih značilnosti, argumentirana sinteza sklepov itd. Če bi se razni modeli v političnih vrstah vsaj lotili kake resnejše primerjave fašizma, nacizma in komunizma, namesto da jih kar enačijo, zakaj pa ne dodajo k primerjavi tudi kapitalizma in npr. fevdalizma? Edino to bi bila kolikor toliko etično dopustna primerjava.
Pa poglejmo vseh pet omenjenih družbenih sistemov. Vendar z majhnim popravkom: komunizma po praskupnosti še nikoli ni zares bilo razen pri kratkotrajnih poskusih majhnih skupin. Pravo ime za dosedanje sisteme, ki jih kar vsevprek površno označujejo s komunizmom, je socializem. Če so bili na vodilnih položajih tako imenovani komunisti, sistem sam zato še ni bil komunizem.
Žrtve terorja. Žrtve so bile v vseh sistemih, tudi v toliko opevanem kapitalizmu. K terorju je treba za realno oceno razmer šteti tudi vse vojne in kriminal. Mnogo statističnih podatkov je na voljo, težja pa je interpretacija vzrokov in posledic. Osnovni vzrok za vse pobite ljudi v zgodovini je bil egoizem, ne družbeni sistem kot tak. Če bi bili ljudje altruisti (in prav komunizem najbolj propagira to), nihče ne bi nikoli drugega oškodoval, kaj šele ubil. Mejni primeri, ko je treba rešiti enega in izgubiti drugega, so skrajno malo verjetni. Spopadi med vrednotami, torej tudi spopad med altruizmom in elitizmom med drugimi, so izoblikovali družbene sisteme. Družbeni sistemi so sicer vedno delovali s povratno zanko nazaj na vrednote, kar je pri kompleksnih sistemih nekaj povsem splošnega. Zato morebitne korelacije nikar ne zamenjujte z vzrokom in posledico. Nikakor ni bila Marxova komunistična ideja vzrok za to, da se je pojavil Stalin. Najbolj neposreden vzrok za nasilje v Sovjetski zvezi je bil Stalinov egoizem, s katerim ideja komunizma nima nič opraviti. Vem, spet mi boste začeli nekaj napletati s tem, da je bil prehod k stalinizmu nujna posledica komunizma. Vendar se bomo zapletli v neskončni filozofski klobčič, za katerega nihče od nas nima dovolj časa, da bi ga razrešil. To bi se mi zdelo podobno kot čakati, da se bo kdaj razbita steklenica spet sama na sebi sestavila skupaj, da bi v entropijskem zakonu našli eksperimentalno razpoko. Ponavljam, kar sem že tolikokrat: kaj je v zgodovini nujno in kaj ne, nihče ne more vedeti. Zgodovina, kot jo poznamo, je tekla samo enkrat.
Demokracija. O tem se mi zdi škoda izgubljati besede. Naj poudarim samo to, da jaz sam ne vidim absolutno nobenega racionalnega razloga, zakaj naj bi bila parlamentarna demokracija v čem boljša od drugih oblik demokracije, npr. delegatskega sistema.
Svoboda. Večja formalna svoboda elite nujno pomeni manjšo svobodo vseh drugih. Svoboda neoviranega bogatenja bogatih pomeni prisilno životarjenje revnih. Svoboda misli pomeni, da človek živi ustvarjalno in da ni zasvojen s pohlepom, potratnostjo, uspehom in častihlepjem.
Vrednote. Ravno to je tisto, kar najbolj razlikuje vseh 5 sistemov med seboj. Tukaj sta si npr. nacizem in pravi komunizem (ali pa njegova razvojna stopnja socializem) v marsičem diametralno nasprotna. Nacizem najprej poudarja skrajni elitizem, komunizem pa enakost in brezrazredno družbo. Osnovno geslo nacizma je preživetje najmočnejših, komunizem pa mu je v tem spet diametralno nasproten.
Ponovim še znamenito trditev znanca: »Komunizem je nemoralen, ker je bistvo življenja boj za obstanek.« Kje imajo težave takšni ljudje? Komunist Slavoj Žižek bi se lahko današnjemu proti-levičarskemu poneumljanju sladko smejal, če ne bi ravno takšno poneumljanje pripeljalo do politične tragikomedije, v kateri živimo zdaj vsi, brez izjeme.
Kako je zgornja misel o komunizmu trapasta in kako se jo da logično raztrgati, vam bom dokazal. Življenje je preveč raznoliko in hkrati naključna igra narave, da bi imelo kako očitno bistvo, še manj pa smisel. Boj za obstanek je samo eden od mnogih dejavnikov, ki so pripeljali do današnjih življenjskih oblik. Tudi če bi imelo življenje vseh živih bitij na Zemlji kako skrito skupno bistvo, nihče ne bi mogel zares vedeti zanj. Zato se je trapasto ukvarjati z bistvom življenja, če se pri tem pozabi narediti ga čim lepšega za vse. Kaj je moralno in kaj ne, se lahko tudi prerekamo v neskončnost. Kar je za enega moralno, za drugega morda ni. Dalje, kaj pomeni prenašati biološki darvinizem v delovanje družbe, so dovolj jasno pokazali Hitlerjevi »dosežki«. Vsekakor pa bi bil vsak resnejši poskus besednega spopada s tako fanatičnim idejnim nasprotnikom nekaj podobnega kot srečanje protona in antiprotona. Marksist bi morda rekel: teza + antiteza = izničenje namesto sinteze.
Zato mislim, da človeštvo v prihodnosti nikoli ne bo zgrešilo, če se bo čim bolj izogibalo elitizmu in težilo k čim popolnejšemu altruizmu in socialni enakosti. Takrat tudi sebičnim in koristoljubnim posameznikom ne bo več nasedalo. Različne statistične raziskave kažejo, da je brezobzirno sebična in/ali narcisoidna po grobi oceni le kaka desetina ljudi. Ti so zmožni spreti med seboj vse druge. Drugih 90 % ljudi bi zato moralo postati bolj odločnih in razumevajočih. Morda se bo kdaj v prihodnosti tistih nesrečnih 10 % znižalo na zanemarljivo vrednost. Tega nihče ne more napovedati. Vse je odvisno tudi od prihodnjega razvoja vseh družbenih dejavnosti, vzgoje in norm.
Še enkrat poudarjam: sem naravoslovec in ne verjamem v to, da si človek sam izbira, kakšen bo. Egoist je takšen zaradi življenja. Družba ima vedno možnost blagodejno vplivati nanj, namesto da mu daje preveliko moč in usodo vseh skupaj v roke. Vsekakor se mora najprej zavesti, da je parlamentarni volilni sistem navadna farsa. Če že izbiramo ljudi, ki naj bi namesto nas odločali o najpomembnejših skupnih stvareh, potem izberimo ljudi, ki so tega vredni, ne pa tiste, ki se sami silijo v ospredje. Volilna kampanja? S samovšečnimi obrazi po plakatih in televiziji? Ne, hvala! Če nekdo drug odloča o moji usodi, morajo delovati razum, modrost in argumenti, ne pa plitva čustva in človeški plitvi egoizem.
Nikakor ne morem dopustiti, da mi hoče kdorkoli, ne glede na svoj položaj, prilepiti negativne lastnosti, ker mislim, hočem skupno dobro za vse ljudi, po kritičnem razmisleku protestiram, pa če se že močno razjezim, tudi izpovem svojo jezo. Ali pa protest. Noben politik me ne bo ustavil, tudi če protestiram proti njegovim dejanjem.
Torej, če me hoče nekdo označiti za razpihovalca »bratomorne vojne«, ker kolesarim z drugimi na določen dan, je to njegova stvar. Jaz ga ne bom spraševal, ali mi bo kaj dovolil ali ne. Fizika in matematika razkrivata lepoto ozadja vsega. Lahko imamo vsi enake plače in standard, pa (vseeno ali prav zato) veselo klepetamo ob kavici in se gremo tudi prodorne intelektualne igre. Gledal in igral sem tudi nogomet. Igral sem košarko, odbojko in druge športne igre, karte, šah, Človek, ne jezi se in drugo. Radi se igramo kot otroci. Živali se igrajo in tudi mi se radi igramo z mačkami in psi. Igre da, 100-krat da, vendar na pravi način. Nogomet imam jaz seveda samo za šport in ne za posel ali pa gladiatorski boj v areni.
_________________
Milan Ambrožič

Roman · Pridružen/-a: 12.10. 2019, 09:55 Prispevkov: 11 Kraj: Golo

Milan, v svojem obsežnem prispevku si navedel ogromno tem in vprašanj, ki bi jih bilo treba obdelati. Z nekaterimi se strinjam, z drugimi ne. Nisem prepričan, da bom zmogel ustrezno odgovoriti na izzive.

Argument ali čustva? V debati je tudi čustvo argument. Verjetno si imel v mislih razumski ali še bolj z dejstvi podprt argument. Ampak ljudje smo večinoma zabetonirani v svoje miselne sheme, ki so ali pa niso podprte z dejstvi. Osnovno dejstvo je, da kdor je preživel fašistični teror, je proti fašizmu, kdor komunističnega, pa proti komunizmu. Pri tem niso vsi fašisti morilci in niso vsi komunisti morilci. Ampak eni pa so. Jaz ne bi uporabljal besede "spreobračanje", ker ima ta predvsem religiozno težo. Pri nesposobnosti razmišljanja in videti osnovna dejstva bi bil zelo previden, ker hitro dobimo neprijetno povratno informacijo.

Treznost? V narodu pijancev, ki ima zdravljico za himno, težko apeliraš na treznost. Mladi? Kakor so njihovi starši polarizirani, so taki tudi mladi. Ne poznam izjeme. Kako jo lahko spremeniš? Nasilno se ne da, ker s tem samo povzročiš upor, prijaznost ne učinkuje. Potem pa je tu še vprašanje, katera ideja naj bi zamenjala staro in napačno idejo. Gre namreč za ideje.

Komunizem ni zlo? Kakor za koga. Po čem pa ga lahko presojaš? Marksizem vidi zlo v buržoaziji in jo hoče odpraviti. Torej je marksizem zlo za buržoazijo. Pa niso vsi buržuji morilci. Ampak eni pa so. Res ni vse komunizem, kar se deklarira kot tak. Ampak povsod, kjer je zmagala revolucija, je prišlo do zlorabe idej. Stalin, Ceaușescu, Castro, Mao, Tito, če naštejem samo nekatere, so se obdržali v sedlu s krvjo. Kako boš razložil trpečim, da to ni tisti pravi marksizem.

Dostojni pokop? Se strinjam, gre za manipulacijo živih, ampak živi to sami želijo in sprejemajo. Praviš, da je "tisti, ki se bori proti zlu" manipulacija. Ja in ne. Tu bi bilo treba vzeti v roke kakšno dejstvo. Kakovost spomina na mrtve? Kako si to predstavljaš? Spomini so minljivi, umirajo z nami, ostanejo črke, pa naj bodo na papirju ali kamnu. Z nagrobniki ljudje kažejo svoj prestiž oziroma jih je sram, da bi izpadli manj vredni. To se tudi meni zdi neumno. Ampak to nima nobene zveze z grobišči, ki so posejani po naši domovini in so brez izjeme posledice zločinov. Lahko se je sklicevati na vojno in stalinizem, ampak dostojni pokop v tem oziru ni manipulacija.

Zlo? Res je, da narava ne vrednoti dogodkov in stanj, vseeno ji je, ali kdo trpi ali uživa. Ampak za tega, ki trpi, pa to ni nobena fiksna ideja. Pač trpi in si trpljenja ne želi. Vse bo naredil, da mu ne bi bilo treba trpeti. Tvoja trditev je pravzaprav v precejšnjem soglasju s teologi, ki pravijo, da je bog (absolutno) dober, da zato zla sploh ni. Ampak zlo je, ker je trpljenje. Terorizem ima svoje vzroke, ampak pobijanje je zlo. Politični sistem je zlo, če se ohranja z nasiljem. Nevera in dvom sta seveda zlo za religije, nista pa zlo za človeštvo nasploh.

Komunizma po praskupnosti ni bilo? Se strinjam. Pri čemer pri praskupnosti niti ni šlo za komunizem, brezrazredna družba ni edino, kar postulira komunizem. Zdaj pa vprašanje: Zakaj se komunizem ni obnesel? Zakaj se niti socializem ni obnesel, če odmislimo dejstvo, da ima marsikatera visoko razvita kapitalistična družba veliko več sociale kot kaka deklarirano socialistična družba. In še eno vprašanje: Zakaj se tako pogosto zgodi, da se za krmilo neke družbe lahko povzpne psihopat, kakršen je Stalin, pa Hitler tudi.

Komunizem poudarja enakost in brezrazredno družbo? Teoretično da. Ampak enakost (s svobodo in bratstvom) je poudarjala že francoska buržoazna revolucija, kajne. In je na ta gesla po zmagi seveda pozabila. In kako lahko gradiš družbo na enakosti, ko pa smo si ljudje med seboj tako različni? Enakost pred zakonom? Pa smo spet tam: zakone pišejo (tudi v komunizmu) zmagovalci, tem pa ni do enakosti. Se pa strinjam s teboj, da demokracija ne rešuje osnovnih problemov družbe, da ni imuna pred zlorabami. Osnovni problem demokracije je po mojem mnenju v tem, da mora biti demokratična tudi do barab.

Zaenkrat toliko.

unix · Objavljeno: 18 Jun 2020 17:15 Naslov sporočila:

"V narodu pijancev, ki ima zdravljico za himno, težko apeliraš na treznost."

Roman, tale je pa za Malo enciklopedijo aforizmov! Very Happy

Mislim, da bi zmagala na tekmovanju 'bob leta'!

Roman · Pridružen/-a: 12.10. 2019, 09:55 Prispevkov: 11 Kraj: Golo

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli