 |
FORUM ZDRUŽENJA ATEISTOV SLOVENIJE (ZAS)
Objave uporabnikov foruma, komentarji, debate
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
MilanAmbrozic
Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14
Prispevkov: 54
|
 Objavljeno: 24 Avg 2020 16:08 Naslov sporočila: Javno šolstvo in sekularnost |
 |
|
DIALOG + ARGUMENTI proti fanatizmu
O kritiki pogledov cerkvenih dostojanstvenikov na javno šolstvo
Poslanec SD je upravičeno kritiziral izjave cerkvenih dostojanstvenikov in takole uvodoma citiral njihova sporočila:
»Da slovenska šola ateizira, namesto, da bi vzgajala za vrednote. Da takšno javno šolstvo sodi med nevarnosti, ki grozijo narodu. Da v sklopu nevarnosti, ki grozijo narodu, stoji javna šola ob boku nizki rodnosti, samomorom, splavom, mamilom in alkoholizmu. Ter da je potrebna moralna prenova in vzpostavitev drugačnih odnosov med cerkvijo in držav.«
Ustrezne komentarje sem že objavil na svojem Facebooku, na Vojkovo pobudo pa dajem to še na naš forum. Poudaril sem že tudi, da tu ne gre toliko za žalitev šolskih delavcev in šolajočih, temveč za nove in nove poskuse vdora religije v javno šolstvo.
Vedno znova se najdejo ljudje, ki označujejo ateizem za nekaj slabega. Dokler bo takšen odnos do ateizma in konkurenčnih ver, ne bo nikoli harmonije in miru. Nadaljujem razpravo o »ateiziranju v šolah« in postavljanju neprimernih, nepremišljenih (ali pa nasprotno, načrtno postavljenih) vzporednicah s pojavi družbenega zla.
Argumenti:
Ena. Šola nič ne ateizira. Človek je po rojstvu ateist. Šele potem mu vcepijo v glavo vero. Videl sem, da mnogi postavljajo tezo o prirojeni religioznosti človeka, a jo smatram za popolnoma napačno.
Dve. Ateizem je samo filozofski nazor, ki zavrača verske zgodbe in obstoj nadnaravnih bitij. S tem nikomur ne škodi in zato v njem ni nič slabega. Prepričanje, da je samo večna Narava bistvo vsega, človeka že ne pelje v samomor, splav, alkoholizem, droge in še kaj drugega. Ateizem ni tisti, ki prispeva k družbenemu zlu. Ravno nasprotno, nestrpnost verske elite, ki govori o družbenem zlu in se sebično bori za svojo moč in privilegije, nazadnje pelje v verske vojne.
Tri. Verske institucije, ki hočejo s svojo vsiljivostjo še danes igrati vlogo moralnega razsodnika družbe, nimajo do tega nobene pravice, pa tudi nobenih kompetenc. Zgodovina je to neštetokrat dokazala.
Štiri. Dokler so nam verske institucije (pri nas RKC) dale mir, sem tudi jaz pustil njih pri miru. Komunistom, ki mnogi danes pljuvajo po njih, sem hvaležen tudi za to, da sem imel v socialistični Jugoslaviji mir pred nadlegovanjem RKC. Meni samemu bi se zdelo nekaj nedopustnega in neodgovornega, da bi šel kakega vernika nadlegovat in prepričevat, naj opusti vero in da bo tako postal boljši človek.
Pet. Človek se lahko etično, intelektualno in nasploh osebnostno razvija samo, če mu to družba dovoli. Kakršno koli indoktriniranje z dogmatizmom je huda ovira za ta razvoj.
Šest. Vzpostavljanje morale celotne družbe na osnovi izmišljenih zgodb (ki so vrh vsega skregane z logiko in intuicijo) pomeni graditi hišo iz kart. To se nikoli ni obneslo in se nikoli ne bo (če se tu omejim samo na pisanje o učinku in pozabim na moralno vprašljivost prodajanje izmišljotin za resnico). Tu največkrat niti ne gre za osnovna ontološka vprašanja, npr. kaj je primarno bistvo vsega, ampak za zares za lase privlečene verske zgodbe v vseh religijah.
Sedem. Vsakdo ima pravico verjeti v katero koli zgodbo, nihče pa nima pravice vsiljevati jo tudi drugim.
Osem. Intuicija o tem, kaj je res in kaj ne, ni nekaj abstraktnega in magičnega. Jaz pojmujem intuicijo samo kot rezultat verjetnostnega računa v glavi na osnovi življenjskih izkušenj. Torej če za moje pojme boga in čudežev ni in tudi Kristusa z njegovimi zgodbicami nikoli ni bilo, je to zame resnica. Če sem natančnejši: moj osebni filozofski model, na katerem gradim sklepanja, argumente in seveda način življenja. Ideja o obstoju duhovnega bitja ali zavesti izven vsega, ter da bi ta zavest nekaj ustvarila iz Niča, se mi zdi vsaj intuitivno tako zelo absurdna, da je za nobeno ceno ne bi hotel sprejeti. Tako kot nekdo drugi ne more intuitivno sprejeti, da je zavest šele rezultat nezavedne in večne narave.
Devet. Noben človek ni vedeževalec. Verjetno pa si vsi želimo dolgo življenje, brez strahu, bolečin in nezadovoljstva.
Deset. Ko bomo malo bolj cenili drug drugega, se bo vsakdo počutil varnejšega in bolj zadovoljnega. Moralo lahko gradimo na otipljivih, vsem vidnih stvareh: pomoči (brez računov o zveličanju ali pogubljenju), sodelovanju, izenačevanju socialnega položaja, prijetni zabavi in komunikaciji, (realni!) tolažbi nesrečnih, spodbujanju in pohvali delovnih rezultatov namesto grajanja, izogibanju kaznovanja itd. Kar je dobrega za vse, lahko torej naredimo z družbenimi spremembami, ne z neprestanimi spori in širjenjem sovraštva zaradi vprašanj, ali se je nekoč neki Kristus žrtvoval za nas ali ne, ali je neki abstraktni bog naredil Veliki pok namesto večne narave itd.
_________________
Milan Ambrožič |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Roman
Pridružen/-a: 12.10. 2019, 09:55
Prispevkov: 11
Kraj: Golo
|
| Objavljeno: 25 Avg 2020 10:04 Naslov sporočila: |
|
|
Moj dodatek k Milanovemu razmišljanju:
1. Ateiziranje v šolah bi izgledalo takole: bodi ateist. Tega šole ne počnejo, oziroma dopuščam, da kak učitelj to počne v svojem imenu. Pa tudi če bi, ateizem je vrednota. Ne povzroča zla, česar za religije ne bi mogli trditi.
2. Ja. Pri čemer elite niso samo verske.
3. Ja.
4. Ja, ampak če opustiš vero, lahko postaneš boljši človek.
5. Ja, ampak kako mu družba to dovoli? Z indoktrinacijo.
6. Ja, a moraš upoštevati, da ljudje ljubijo pravljice in so radi očarani in osupli, nad čemerkoli že. In si tega ne dajo vzeti. Ko teologi zatrdijo, da je religioznost bistvena značilnost človeka, pozabijo povedati, da so to "bistvo" sami s strani močnejšega vsiljevali človeštvu vso zgodovino.
7. Ja.
8. Ja.
9. Ja, a tu moramo dodati še to, da človek svoje trpljenje lažje prenaša, če mu da smisel. Na tem svetu trpi, na onem bo nagrajen. In potreba po smislu (ne po religioznosti) je tisto, kar taki ali drugačni nauki s pridom zlorabijo.
10. Da, a spet je treba vedeti, da se marsikomu zdi življenje brez mističnih okraskov pusto in dolgočasno. Da se ti lahko zdi znanost fantastična, očarljiva, neverjetna pustolovščina, moraš imeti v sebi kar nekaj kilometrine. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MilanAmbrozic
Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno: 21 Sep 2020 20:19 Naslov sporočila: Dodatek h komentarju o ljubezni do pravljic |
|
|
Da, res se strinjam z Romanom, da ljudje ljubijo pravljice (tudi odrasli) in da se marsikomu zdi vsakdanje življenje, brez nenavadnosti, čudežev in mistike, zares dolgočasno.
Dodajam to. Tudi sam imam rad pravljice. Všeč mi je npr. film Gospodar prstanov. Vendar ima človek tu dve možnosti, čeprav so mu pravljice všeč: 1) ve, da so to samo pravljice, 2) misli, da so pravljice resničnost.
Morda pa še vedno v svetu prevladujejo tisti, ki si močno želijo, da bi bila vsaj kaka pravljice resničnost. Npr., da je Zemlja ploščata. Slišal sem celo, da obstajajo ljudje, ki imajo Zemljo za oglato.
To, da imajo ljudje pogosto raje pravljico od puste resnice (posebno če resnica pravi, da ni nobena stvar 100 % gotova), je lepo opisano v knjigi Alamut. Tam Jasan ibn Saba pravi, da imajo ljudje raje bajke za svojo lačno domišljijo kot pa trditve, da so bajke izmišljotina. Pravi še, da namesto da bi ljudje spregledali, ko jim je razlagal, kako so vse verske zgodbe izmišljotina, so naj kmalu začele padati psovke in kamenje.
Res je tudi, kot menijo mnogi znanstveniki, da je znanost z vsemi svojimi fenomeni veliko bolj zanimiva od verskih zgodb.
_________________
Milan Ambrožič |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
