unix
Pridružen/-a: 28.01. 2009, 21:28
Prispevkov: 76
Kraj: MARIBOR
|
 Objavljeno: 26 Feb 2011 20:11 Naslov sporočila: MORALNI IN FINANČNI DEBAKL MARIBORSKE NADŠKOFIJE |
 |
|
DEJA VU
Stvari, ki se lahko zgodijo, se morajo zgoditi.
Samo še vprašanje časa je bilo, kdaj bo rimokatoliška cerkev (RKC) v Sloveniji doživela ekonomski in predvsem moralni debakl, kot ga ni že od 2. svetovne vojne. Pravzaprav je bil moralni kredit, ki ga je imela RKC na račun ozkega in togega tolmačenja ločitve cerkve od države v prejšnjem režimu, še edini kredit, s katerim je lahko pletla svoje sirenske pesmice in privabljala naivne ljudi v svoje kólo.
Zdaj ga je izgubila dokončno in nepovratno, moralni kredit namreč. Pa tudi 800 milijonov evrov.
Če se je še ob neštetih pedofilskih škandalih sprenevedala, da gre »za osamljene primere znotraj duhovniških vrst« (namesto, da bi posiljevalce in druge moralne izprijence iz svojih vrst prijavila organom pregona, jih je premeščala v druge fare in jih skrivala v Vatikanu ter jih tako zaščitila pred roko pravice) se ob tej aferi bibličnih razsežnosti ne more več..
»Izvirni grehi« za moralni padec brez primere so globoki in segajo daleč nazaj.
Celibat, ki ga je RKC uvedla zaradi pohlepa po posvetnem bogastvu se ji maščuje z večnimi in ponavljajočimi pedofilskimi škandali. Proti vsem biološkim, nravstvenim in zdravorazumskim spoznanjem je naravnano protiprirodno, patološko in za duševno zdravje mladih moških nevarno izogibanje zdravi heteroseksualni spolnosti. Spolni nagon je eden najmočnejših nagonov pri ljudeh; prisilna vzdržnost na vrhuncu spolne moči je pravi humus za psihopatologije vseh vrst, za spolne deviacije in to je le še pol koraka od pedofilije in drugih kaznivih dejanj zoper otroke in mladoletnike. Spolni nagon, ki se ne more udejanjiti na normalen način, si poišče substitute, stranpoti, kot silna deroča reka, ki podira vse pred seboj. V tem kontekstu se zdi naravnost infantilno in poniževalno žebranje osramočenih in pod reflektor javnosti privlečenih predstavnikov RKC o »zaobljubi bogu« o »odgovoru na klic, ki prihaja od boga« in podobnem. Zato sploh ni tako groteskno, ko v (sicer popolnoma deplasiranem in na trenutke prav bebavim) intervjuju (Mariborski utrip 25.2.2011) z novim mariborskim nadškofom Turnškom lahko preberemo tudi tole neverjetno vprašanje: »V svojem znanstvenem(???!!!) raziskovanju ste se ukvarjali tudi z eksorcizmom (za nepoučene: z izganjanjem hudiča!). Vam je kakšen primer ostal še posebej v spominu?« In vprašanec Turnšek je ledeno hladno z resnim obrazom dal še bolj neverjeten odgovor: »Z eksorcizmom sem se ukvarjal teoretično, kot teolog, službe eksorcizma pa nikoli nisem opravljal. Sem pa nekajkrat sodeloval z nekdanjim eksorcistom v mariborski škofiji.« Preberite ponovno in se uščipnite, da se prepričate, da ne sanjate! V XXI. stoletju se viden klerik ne sramuje priznati, da se je ukvarjal z izganjanjem hudiča, pa čeprav »le teoretično«!!! Kako je RKC praktično izganjala hudiča in druge demone, vemo kar nekaj iz morbidnih podrobnosti v zapisih o divjaških čarovniških procesih in pobojih nedolžnih ljudi. Tudi pri nas v Mariboru so gorele grmade, na katerih so sežigali ljudi, ki jih je »obsedel hudič«. Prepričan sem, da bi gospod nadškof ali pa njegov poklicni eksorcist g.Vodeb počela to tudi danes in to »praktično«, ne samo teoretično, če se ne bi bala posvetne oblasti.
Predstavljajte si, da bi novinar postavil tole vprašanje kakšnemu znanstveniku: »V svojem znanstvenem raziskovanju ste se ukvarjali tudi z astrologijo (za nepoučene: astrologija je psevdoznanost, ki poskuša pojasnjevati človeške lastnosti in njegovo usodo z gibanjem in položaji nebesnih teles!). Vam je kakšen primer ostal še posebej v spominu?«
In znanstvenik bi odgovoril. »Z astrologijo sem se ukvarjal teoretično, horoskopov pa nikoli nisem pisal. Sem pa nekajkrat sodeloval z nekdanjim astrologom na teološki fakulteti v…Skupaj sva tudi znanstveno proučevala teorijo o štorkljah, ki prinašajo otroke staršem«.
Kaj bi si mislili o takšnem »znanstveniku«? Ja, isto si jaz mislim o prečastitem…
Pedofilski škandali niso bili problem (za RKC, kajpak, za žrtve je vedno bil!) dokler je obvladovala tudi posvetne institucije in bila zlizana z državo (to obdobje v evropski zgodovini historiografi imenujejo pomenljivo »mračni srednji vek«). Takrat so enostavno takšne škandale pometli pod preprogo, seveda, če je kdo sploh upal ziniti kaj o tem. Farja, ki je posilil deklico ali dečka so piš-me-v-uhovsko premestili v drugo škofijo, da je tam naprej delil svete zakramente nedolžnim otrokom, ki so bili pod njegovo (dobesedno) pastoralno oskrbo.
Človek ne bi verjel, toda RKC si upa v brk vsej zgroženi javnosti početi to tudi danes:
V Angliji in Walesu več kot polovici katoliških duhovnikov, ki so bili zaprti zaradi pedofilije, niso odvzeli duhovništva. Še več, nekateri celo dobivajo finančno pomoč Cerkve. RKC v tem ne vidi težav. (http://www.rtvslo.si/svet/obsojeni-spolnih-zlorab-a-cerkev-jim-ne-pokaze-vrat/239317)
Toda tempora mutantur et nos mutamur in illis. V XXI. stoletju ni več mogoče prisiliti ljudi k molku in poslušnosti. Javnost je zvedela za neviden in neverjeten obseg svinjarij, ki jih počenjajo njeni dušni pastirji. Stvar je prišla v medije; INTERNET je poskrbel, da je za zlorabo otrok na Irskem že naslednji dan vedel tako rekoč ves svet. Ljudje so se zdrznili. 'To je torej pastoralno delo, ki ga opravljajo z našimi otroki!', so zamišljeno mrmrali v brado bogaboječi starši, ki so svoje otroke pošiljali k vero-uku in drugim »ukom«. Dvignili so glas. Zahtevali so visoke odškodnine za uničena otroštva in življenja.
RKC je plačala stotine milijonov evrov odškodnin žrtvam spolnih zlorab. Prodajale so se nepremičnine. Škofija Wilmington v zvezni državi Delaware je razglasila bankrot, da bi se izognila plačilu odškodnine. Od leta 2002 je imela ta škofija že osem zunajsodnih poravnav, pri vsaki je plačala 780.000 dolarjev odškodnine.
Od izbruha škandala leta 1992 je cerkev ZDA žrtvam spolnih zlorab plačala približno dve milijardi dolarjev odškodnine.
Nemški jezuitski red je ponudil milijon evrov odškodnine okoli 200 žrtvam spolnih zlorab.
Afera s spolnimi zlorabami otrok v Katoliški cerkvi je najprej izbruhnila leta 1992 v ZDA, po objavi obsežnih poročil, ki sta leta 2009 razkrili spolne zlorabe na Irskem, pa so lani privreli na dan tudi podatki o številnih spolnih zlorabah, ki so jih duhovniki zagrešili v več drugih evropskih državah.
Med najodmevnejšimi so bili pedofilski škandali v Belgiji, Nemčiji in Veliki Britaniji, na dan pa so prišle tudi zlorabe otrok na Nizozemskem, v Avstriji, na Malti in Švedskem. Večina zlorab se je zgodila v institucijah Katoliške cerkve, kot so šole katoliških redov, sirotišnice in različni zavodi.
Hud udarec je Cerkvi zadalo razkritje dejstva, da so številni dostojanstveniki in celo najvišji cerkveni krogi za zlorabe vedeli, a so jih prikrivali, proti duhovnikom, ki so zlorabe zagrešili, pa praktično niso ukrepali. Za zlorabe naj bi vedel celo sedanji papež Benedikt XVI., ko je še pod prejšnjim papežem vodil kongregacijo za doktrino vere, a tudi on ni ukrepal.
(http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011012605614914)
Toda očitno to ni bilo dovolj. RKC se nikakor ni mogla upreti mamljivim čarom kapitalizma. Spustila se je v greznico borznega mešetarjenja, prevar svojih naivnih vernikov, ki so ji zaupali svoje prihranke, v utaje davkov, v prevare države in EU, v …popoln seznam bi bil verjetno dolg celo stran, vendar mislim, da ste razumeli poanto.
Tudi za te rabote RKC je »izvirni greh« globok in sega daleč nazaj. Ne sicer tako daleč kot pošast celibata, vendar pa skoraj dve desetletji. Kar sta modra vladarja Marija Terezija in Franc Jožef pred več kot dvesto leti upravičeno odvzela cerkvi in samostanom, pa so si ti polagoma pridobili nazaj (načini pridobivanja cerkvenega premoženja so posebna zgodba, vendar je preobsežna, da bi jo tu povedali) in je nova oblast po 2. svetovni vojni ponovno »reivindicirala«, je naša vrla oblast v začetku devetdesetih širokogrudno v naravi znova podarila RKC. Bili smo ena redkih tranzicijskih držav, ki je tako na široko in v naravi vračala RKC fevdalne posesti. Opogumljena z materialno podlago se RKC ni mogla upreti skušnjavi pohlepa in je izgubila z vidika svoje glavno poslanstvo – poskrbeti za zveličanje duš in njihovo najkrajšo pot v nebesa – ter zajahala tigra liberalnega kapitalizma. Toda, kot je nekoč dejal naš pokojni predsednik Drnovšek: tigra je lažje zajahati, kot razjahati.
Za mariborsko nadškofijo in njene posvetne finančne mage je bila meja samo nebo. Ustanavljala je holdinge (ZVON 1 IN 2), pa gospodarske družbe (Gospodarstvo rast) in telekomunikacijski T2, spuščala se je v tvegane naložbe po vsem svetu. Ta neznosna lahkotnost hazardiranja izvira iz preprostega dejstva, da je hazardirala s tujim denarjem – predvsem z denarjem več kot 30.000 naivnih Slovencev, ki so ji neomejeno zaupali, saj so bili glasovi farjev s prižnic tako sladki, tako prepričljivi, kot obljube o večnem življenju in nebesih…
Toda grehu neizogibno sledi kazen. Tako nas vsaj prepričujejo sami in to je pravzaprav njihova iznajdba…kakšna ironija usode!
V domači fari so lahko govorice o finančni polomiji in malverzacijah neverjetnih razsežnosti za nekaj časa utišali, jih proglasili za hudičevo delo ali delo ateistov, komunistov, nevernikov, skratka sovražnikov RKC. Toda pozabili so, 1) da so dejstva trmasta stvar in ne izginejo, pa če se še tako zaklinjamo in zavijamo oči in 2) da je danes svet globalna vas.
Počilo je v uglednem italijanskem časopisu L'Espresso.
Reakcija je bila tipična in že ničkolikokrat videna (od tod naslov: deja vu, torej: že videno) in se je odvijala v fazah.
Najprej popolno sprenevedanje. »O tem ne vemo nič. Nismo seznanjeni«.
Druga faza: »Ničesar nismo dolžni.«
Tretja faza: »Holdinga ZVON 1 in 2, gospodarske družbe Gospodarstvo rast in telekomunikacijski T2 niso v neposredni lasti nadškofije.«
Četrta faza: »Res je, da gre za finančno luknjo, toda ta je globoka le 17 milijonov evrov.«
Peta faza: »Nimamo zastavljenih nepremičnin, no, morda dve, tri…«
Ko jim novinarji pomolijo pod nos izpiske iz sodnega registra, kjer so na bremenskem listu C črno na belem vpisane hipoteke na številne nepremičnine v lasti mariborske nadškofije, s stisnjenimi zobmi nekako izdavijo, da je to resnica, vendar…
Šesta faza: »Morda dolgovi res znašajo 800 milijonov evrov, toda storili bomo vse, da ljudem, ki so nam zaupali svoje prihranke, le-te povrnemo.«
Kot bi poslušali Zidarja, Bavčarja, Kordeža, Tovšakovo…
Bilo je zabavno gledati na televiziji, kako nekakšnemu portparolu mariborske nadškofije Štuhecu izginja z obraza naduti in arogantni nasmešek z vsako novo dokazano lažjo RKC in z vsakim novim odkritim finančnim škandalom. Štuhec, direktor Zavoda Antona Martina Slomška, zdaj mrmra le še o tem, da je vesel, da niso zastavili »njegovega« zavoda na Vrbanski. Nič več ni smešnega v početju RKC, ki ga novinarji vsak dan razkrivajo pred zgroženo in osuplo slovensko javnostjo, ostaja le še trpek občutek izigranosti, prevaranosti z rahlim priokusom po kriminalu.
Veliki mojster finančne melodrame in dirigent polomije stoletja Mirko Krašovec, ki bi mu njegove finančne bravure zavidal tudi Ostap Bender Iljfa in Petrova, pa je preprosto poniknil…sit venia verbo: pametna odločitev Mirko, pametna…
Nikoli več ne bodo mogli farji (vsaj v mariborski nadškofiji ne!) brez zadrege na obrazu in čiste vesti pridigati ljudem o pravičnosti, poštenosti, humanizmu in kar je še teh dobrot, ki so jih do sedaj imeli kar nekako v zakupu.
Maribor, februarja 2011
Vojteh URBANČIČ |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
