FORUM ZDRUŽENJA ATEISTOV SLOVENIJE (ZAS) Seznam forumov FORUM ZDRUŽENJA ATEISTOV SLOVENIJE (ZAS)
Objave uporabnikov foruma, komentarji, debate
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Zakaj ne bom preposlal dalje molitve matere Tereze

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    FORUM ZDRUŽENJA ATEISTOV SLOVENIJE (ZAS) Seznam forumov -> Poljubne teme
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Svetoumnež



Pridružen/-a: 10.04. 2011, 09:23
Prispevkov: 3

PrispevekObjavljeno: 10 Apr 2011 09:36    Naslov sporočila: Zakaj ne bom preposlal dalje molitve matere Tereze Odgovori s citatom

Zakaj ne bom preposlal dalje molitve matere Tereze

(molitev matere Tereze)
Veruj Bogu, da si na precizno onome mestu na kojem treba da jesi.
Neka ne zaboraviš beskonaćne mogućnosti koje vera radja,
Neka upotrebiš te darove koje dobijaš i preneseš ljubav koja ti je data.
Neka poseduješ zadovoljstvo u znanju, da si Božje dete.
Neka se ta prisutnost natalozi u tvoje kosti i dopusti tvojoj duši slobodu da peva, pleše, slavi i voli.
Ona je tu za svakoga i sve medju nama.


Draga prijateljica, hvala ti za molitev matere Tereze, ki si mi ga preposlala po e-pošti hkrati s pozivom, da jo prepošljem „vsaj desetim svojim znancem in znankam“. Ker nisem religiozen (božjeveren) človek - namreč v tem smislu, da bi verjel, da je stvarstvo delo enega ali več božjih osebkov - z božjevernicami in božjeverniki pa kot posvetnik (tj. 'svetovernik', 'svetek' (= človek tega sveta), svetoumnež (= črpajoč um s tega sveta), humanistični in svetovljanski ateist) vendarle delim mnoge vrednote, bi ti v zvezi z zgornjo molitvijo matere Tereze rad sporočil nekaj svojih misli.

Veruj Bogu, da si na precizno onome mestu na kojem treba da jesi.
(to pomeni, da sem (tudi) kot posvetni človek na pravem mestu; vendar pa nisem mnenja, da me je na to mesto takšnega, kakršen sem, postavilo neko božje bitje, usoda ali kaj podobno predestinirajočega; človek je po mojem mnenju spremenljivi, dinamično razvijajoči se preplet bioloških predispozicij, vplivov zunanjega okolja (družbe, narave, kozmosa...) in lastne dejavnosti (hotenj, določitev, aktivnosti...).

Neka ne zaboraviš beskonaćne mogućnosti koje vera radja,
(da, pogosto se zavedam, kako pomembna in 'bregove dereča' je moč posameznikovega verovanja v neke ideje, vrednote...)

Neka upotrebiš te darove koje dobijaš i preneseš ljubav koja ti je data.
(svoje potenciale uporabljam oz. 'živim', kolikor le zmorem; beseda 'ljubezen' je po mojem mnenju oznaka za pozitivno naklonjen, konstruktiven, izgrajujoč (ne pa uničujoč) odnos do sebe, bližnjih in drugih ljudi, do okolja, narave...)

Neka poseduješ zadovoljstvo u znanju, da si Božje dete.
Neka se ta prisutnost natalozi u tvoje kosti i dopusti tvojoj duši slobodu da peva, pleše, slavi i voli.

(kot rečeno, samega sebe ne pojmujem za 'Božje dete', pač pa za otroka vsega stvarstva, evolucije... v prvi vrsti pa seveda za otroka svojih staršev; prisotnosti vsega stvarstva, tega, da sem (tudi misleči, samozavedajoči se) predstavnik ali 'koncentrat' vsega stvarstva, se zelo zavedam; ko sem bil star 20 let, sem si npr. zaželel, da bi zmogel čustvovati in misliti kot vsi ljudje na Zemlji, da bi se zmogel vživeti v vsakega človeka, da bi vse ljudi lahko razumel in doumel; danes imam enako izhodišče, s tem, da sem naknadno k ljudem dodal še živali in rastline);

Ona je tu za svakoga i sve medju nama.
(Prisotnost Boga/boga (bogov in boginj) - namreč v pomenu boga/bogov kot stvarnika/stvarnikov vsega stvarstva - je odvisna od človekovega verovanja v obstoj takšnega mogočnega stvarnika oz. stvarnikov. Prisotnost celote stvarstva (tj. zavedanje te celote) v umu/pameti/duhu... posameznega človeka pa je odvisna od njegove umske/psihične/duhovne/kulturne... širine, pred tem pa seveda od tovrstne širine, ki jo neka družba, v kateri ta človek živi in se oblikuje, premore ali pa ne).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Kot lahko razbereš iz mojega zgornjega komentarja molitve matere Tereze, se tudi kot posvetno razmišljujoč/čuteč človek lahko v zelo veliki meri 'vsebinsko najdem' v zgoraj citiranih verzih molitve. Le da zadevno 'reč' sam ne imenujem 'bog' ali 'Bog', pač pa npr. vseobsežno stvarstvo - kar pa še ni nasledek panteističnega pojmovanja (Bog = narava, stvarstvo).

Kar se tiče religij, mi pogosto pride na misel izjava nekega glasbenika iz Sarajeva (morda je to bil Saša Lošić) iz časov pred zadnjimi mednacionalnimi vojnami na območju nekdanje Jugoslavije. Rekel je nekaj v tem smislu, da so se v sarajevskih soseskah ob božjevernih praznikih obiskovali ljudje različnih religij, si kaj rekli, se medsebojno pogostili ipd. Takšno (idejno, religiozno) strpno sosedstvo (človečnost, skupnost) bi moralo biti prisotno vsepovsod, pa ne le med božjevernimi ljudmi, temveč med ljudmi vseh svetovnih nazorov. Težko uresničljiv predpogoj za to pa je dosledna ločenost religije od političnih tem in aktivnosti.

Molitve mame Tereze ne bom preposlal naprej, ker sicer zanimivo in povečini tehtno vsebino odeva v božjeverni plašč - sam pa kot posvetno razmišljujoč/čuteč človek tovrstnih 'plaščev' ne razširjam. Osnovni razlog za moje tovrstno ravnanje je moje prepričanje, da velika večina religij (monoteističnih pa sploh) utrjujejo pozicijo 'gospodokratskega' ustroja družbe, tj. tistega, ki ustvarja hierarhične, nadrejevalno-podrejevalne, neenake ipd. odnose med ljudmi in družbenimi skupinami. In da imajo zato na obči družbeni ravni 'gospodotvorno' zasnovane religije več negativnih kot pa pozitivnih učinkov. Dopuščam pa možnost, da ima za nekega konkretnega posameznika 'njegova' religija zanj skupno več pozitivnih kot negativnih učinkov.

Evo, malce sem se razpisal, tema je zelo obsežna in zahtevna, ljudski-um-presegajoča, pa zato ni šlo drugače.

Lep pozdrav!

svetoumnež Jože Kos Grabar ml.

april - mali traven 2008
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
MilanAmbrozic



Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14
Prispevkov: 54

PrispevekObjavljeno: 09 Okt 2019 13:56    Naslov sporočila: SREČA IN FILOZOFIJA Odgovori s citatom

Jože, dodajam tole kot moj dodatni komentar, ki sem ga objavil tudi na Facebooku.
Vsakdo je lahko srečen po svoje in moralen s svojo filozofijo. Človek pa še vedno skuša prisiliti sočloveka celo misliti na določen način.
John Lennon je napisal, da ga je mama v zgodnjem otroštvu učila, da je najpomembnejše v življenju, da bo srečen. Pozneje, ko je hodil v šolo, je moral napisati, kaj hoče postati, ko bo odrasel. Zapisal je, da hoče biti srečen. Učitelj mu je odgovoril, da ni razumel poante. Lennon učitelju pa, da ne razume življenja. Naj še enkrat spomnim na Lennonovo pesem Imagine (besedilo: Lennon in Yoko Ono, 1971), ki je za nekatere očitno sporna. Opeva svet brez nasilja, npr. z verzom: »nothing to die or kill for«. Da niti ne pišem o tistem verzu, ob katerega so se spotaknili ameriški verniki! Bil je res tudi mistik, vendar je verjel in trdil, da mora vsakdo sam najti svojo modrost.
Naj ponazorim, kaj je med drugim mislil Lennon. Neka vernica me je ustavila na cesti, mi poskušala težiti z vero, mi pokazala Kristusovo sliko in mi rekla, da jo vera osrečuje. Odgovoril sem ji, da mene osrečuje znanost. Druga vernica mi je rekla, da bi se moral vključiti v kako versko skupino, ker mi starši niso dali verske vzgoje. Tretja vernica pa mi je rekla, da vera ni dana vsakomur in nekaj v smislu, da je to obdaritev, da imaš vero. Ko sem nekemu katoličanu povedal, da z vero nočem imeti ničesar, mi je v odgovor prinesel knjigo Zadela me je strela. V njej kolumbijska vernica teži celemu svetu, kako je katoliška vera najboljša, da moramo biti ponižni, se bati hudiča, hoditi v cerkev, se spodobno oblačiti (se pravi, nobenih mini krilc!) in podobno! Knjigo sem vrnil neprebrano.
Videl sem članek nekega patra v časopisu, ki nam ateistom hoče dopovedovati, kako se nam vsem mudi v življenju in da niti dopusta ne znamo prav uživati, ker ne verjamemo v posmrtno življenje. Ali si ta pater domišlja, da zna brati moje misli? Zakaj nam ne dajo miru?
Pa smo spet pri čustvih: ne zdi se mi prav, da se tako baranta z verskimi čustvi. V čem pa so čustva vernikov dragocenejša od čustev ateistov? Nikomur ne dajem pravice, da bi se s svojimi verskimi čustvi povzdigoval nad mene. Svojih dragocenih čustev ne razdajam za nekaj, v kar ne verjamem. Raje jih ohranim za žive in resnične ljudi.
Meni ne manjka prav nič. Še več: mislim, da imam srečo, da sem se rodil v družini, kjer otrok niso indoktrinirali z vero. Tudi za to srečo sem hvaležen staršem, poleg tega, da so mi dali življenje. Pa se vrnimo k skupini Beatles: v BBB igramo tudi Let it be, pa mi je pesem v glasbenem smislu všeč. Kaj pa »Mother Mary comes to me«? Ne verjamem v obstoj nobene »device Marije«, verjamem pa v pravo Marijo, kot se imenuje moja mama. Seveda so prave device Marije, npr. otroci s tem imenom, nekaj drugega.
_________________
Milan Ambrožič
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
unix



Pridružen/-a: 28.01. 2009, 21:28
Prispevkov: 76
Kraj: MARIBOR

PrispevekObjavljeno: 09 Okt 2019 17:39    Naslov sporočila: Re: Zakaj ne bom preposlal dalje molitve matere Tereze Odgovori s citatom

Svetoumnež je napisal/a:
Zakaj ne bom preposlal dalje molitve matere Tereze

(molitev matere Tereze)
Veruj Bogu, da si na precizno onome mestu na kojem treba da jesi.
Neka ne zaboraviš beskonaćne mogućnosti koje vera radja,
Neka upotrebiš te darove koje dobijaš i preneseš ljubav koja ti je data.
Neka poseduješ zadovoljstvo u znanju, da si Božje dete.
Neka se ta prisutnost natalozi u tvoje kosti i dopusti tvojoj duši slobodu da peva, pleše, slavi i voli.
Ona je tu za svakoga i sve medju nama.


Draga prijateljica, hvala ti za molitev matere Tereze, ki si mi ga preposlala po e-pošti hkrati s pozivom, da jo prepošljem „vsaj desetim svojim znancem in znankam“. Ker nisem religiozen (božjeveren) človek - namreč v tem smislu, da bi verjel, da je stvarstvo delo enega ali več božjih osebkov - z božjevernicami in božjeverniki pa kot posvetnik (tj. 'svetovernik', 'svetek' (= človek tega sveta), svetoumnež (= črpajoč um s tega sveta), humanistični in svetovljanski ateist) vendarle delim mnoge vrednote, bi ti v zvezi z zgornjo molitvijo matere Tereze rad sporočil nekaj svojih misli.

Veruj Bogu, da si na precizno onome mestu na kojem treba da jesi.
(to pomeni, da sem (tudi) kot posvetni človek na pravem mestu; vendar pa nisem mnenja, da me je na to mesto takšnega, kakršen sem, postavilo neko božje bitje, usoda ali kaj podobno predestinirajočega; človek je po mojem mnenju spremenljivi, dinamično razvijajoči se preplet bioloških predispozicij, vplivov zunanjega okolja (družbe, narave, kozmosa...) in lastne dejavnosti (hotenj, določitev, aktivnosti...).

Neka ne zaboraviš beskonaćne mogućnosti koje vera radja,
(da, pogosto se zavedam, kako pomembna in 'bregove dereča' je moč posameznikovega verovanja v neke ideje, vrednote...)

Neka upotrebiš te darove koje dobijaš i preneseš ljubav koja ti je data.
(svoje potenciale uporabljam oz. 'živim', kolikor le zmorem; beseda 'ljubezen' je po mojem mnenju oznaka za pozitivno naklonjen, konstruktiven, izgrajujoč (ne pa uničujoč) odnos do sebe, bližnjih in drugih ljudi, do okolja, narave...)

Neka poseduješ zadovoljstvo u znanju, da si Božje dete.
Neka se ta prisutnost natalozi u tvoje kosti i dopusti tvojoj duši slobodu da peva, pleše, slavi i voli.

(kot rečeno, samega sebe ne pojmujem za 'Božje dete', pač pa za otroka vsega stvarstva, evolucije... v prvi vrsti pa seveda za otroka svojih staršev; prisotnosti vsega stvarstva, tega, da sem (tudi misleči, samozavedajoči se) predstavnik ali 'koncentrat' vsega stvarstva, se zelo zavedam; ko sem bil star 20 let, sem si npr. zaželel, da bi zmogel čustvovati in misliti kot vsi ljudje na Zemlji, da bi se zmogel vživeti v vsakega človeka, da bi vse ljudi lahko razumel in doumel; danes imam enako izhodišče, s tem, da sem naknadno k ljudem dodal še živali in rastline);

Ona je tu za svakoga i sve medju nama.
(Prisotnost Boga/boga (bogov in boginj) - namreč v pomenu boga/bogov kot stvarnika/stvarnikov vsega stvarstva - je odvisna od človekovega verovanja v obstoj takšnega mogočnega stvarnika oz. stvarnikov. Prisotnost celote stvarstva (tj. zavedanje te celote) v umu/pameti/duhu... posameznega človeka pa je odvisna od njegove umske/psihične/duhovne/kulturne... širine, pred tem pa seveda od tovrstne širine, ki jo neka družba, v kateri ta človek živi in se oblikuje, premore ali pa ne).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Kot lahko razbereš iz mojega zgornjega komentarja molitve matere Tereze, se tudi kot posvetno razmišljujoč/čuteč človek lahko v zelo veliki meri 'vsebinsko najdem' v zgoraj citiranih verzih molitve. Le da zadevno 'reč' sam ne imenujem 'bog' ali 'Bog', pač pa npr. vseobsežno stvarstvo - kar pa še ni nasledek panteističnega pojmovanja (Bog = narava, stvarstvo).

Kar se tiče religij, mi pogosto pride na misel izjava nekega glasbenika iz Sarajeva (morda je to bil Saša Lošić) iz časov pred zadnjimi mednacionalnimi vojnami na območju nekdanje Jugoslavije. Rekel je nekaj v tem smislu, da so se v sarajevskih soseskah ob božjevernih praznikih obiskovali ljudje različnih religij, si kaj rekli, se medsebojno pogostili ipd. Takšno (idejno, religiozno) strpno sosedstvo (človečnost, skupnost) bi moralo biti prisotno vsepovsod, pa ne le med božjevernimi ljudmi, temveč med ljudmi vseh svetovnih nazorov. Težko uresničljiv predpogoj za to pa je dosledna ločenost religije od političnih tem in aktivnosti.

Molitve mame Tereze ne bom preposlal naprej, ker sicer zanimivo in povečini tehtno vsebino odeva v božjeverni plašč - sam pa kot posvetno razmišljujoč/čuteč človek tovrstnih 'plaščev' ne razširjam. Osnovni razlog za moje tovrstno ravnanje je moje prepričanje, da velika večina religij (monoteističnih pa sploh) utrjujejo pozicijo 'gospodokratskega' ustroja družbe, tj. tistega, ki ustvarja hierarhične, nadrejevalno-podrejevalne, neenake ipd. odnose med ljudmi in družbenimi skupinami. In da imajo zato na obči družbeni ravni 'gospodotvorno' zasnovane religije več negativnih kot pa pozitivnih učinkov. Dopuščam pa možnost, da ima za nekega konkretnega posameznika 'njegova' religija zanj skupno več pozitivnih kot negativnih učinkov.

Evo, malce sem se razpisal, tema je zelo obsežna in zahtevna, ljudski-um-presegajoča, pa zato ni šlo drugače.

Lep pozdrav!

svetoumnež Jože Kos Grabar ml.

april - mali traven 2008



Svojo intervencijo v debati bom omejil samo na nekaj napotitev na vire, v katerih pokojni Christopher Hitchens govori o 'liku in delu matere Tereze:

https://www.youtube.com/watch?v=YorAQ25ESrM (od 1:54 naprej)

https://www.youtube.com/watch?v=GZiKAeJ9mAU (od 0:50 naprej)

https://www.youtube.com/watch?v=NJG-lgmPvYA (cel video)

https://www.youtube.com/watch?v=IhdUQ4htIqA (cel video)

https://www.youtube.com/watch?v=zxGJNLlQYt4 (od 1:43 naprej)

Pisni viri:

"Mother Teresa was not a friend of the poor. She was a friend of poverty. She said that suffering was a gift from God. She spent her life opposing the only known cure for poverty, which is the empowerment of women and the emancipation of them from a livestock version of compulsory reproduction.”


“It is often said, inside the Church and out of it, that there is something grotesque about lectures on the sexual life when delivered by those who have shunned it. Given the way that the Church forbids women to preach, this point is usually made about men. But given how much this Church allows the fanatical Mother Teresa to preach, it might be added that the call to go forth and multiply, and to take no thought for the morrow, sounds grotesque when uttered by an elderly virgin whose chief claim to reverence is that she ministers to the inevitable losers in this very lottery.”
― Christopher Hitchens, The Missionary Position: Mother Teresa in Theory and Practice

Če pa se želiš resno seznaniti z 'likom in delom matere Tereze', moraš prebrati njegov esej The Missionary Position: Mother Teresa in Theory and Practice (1995)1, 2, 3
<<<<<<<<<<<<<
1Za tiste, ki jim angleščina ni preveč domača: v naslovu se skriva posrečena besedna igra z zelo dvoumnim pomenom. Mati Tereza je bila namreč misijonarka (predvsem v Indiji), zato je zavzemala 'misijonarski položaj'
2 'Misijonarski položaj' je strokovni izraz v seksologiji, ki opisuje položaj pri spolnem odnosu ('lice proti licu, moški zgoraj'). Etimologija je malo skrivnostna, večina pa se jih strinja, da je prišla v splošno rabo na Zahodu leta 1948, z izdajo zelo vplivne študije Kinsey Reports, Sexual Behavior in the Human Male. Ko je komentiral študijo Malinowskega "The Sexual Life of Savages in North-Western Melanesia", je Kinsey pripomnil: " /… Malinowski (1929) beleži skoraj univerzalno uporabo popolnoma drugačnega položaja med domorodci (seveda misli na tkzv. 'pasji položaj', op U.V.) ... [in] ... da se karikature angleško-ameriškega položaja izvajajo okoli ... ognjev, v veliko zabavo domorodcev, ki položaj označujejo kot "misijonarski položaj".
Angleži (Američani), ki so najpogosteje prihajali v stik z domorodci so bili jasno misijonarji, ki so spreobračali 'pogane' v 'pravo vero'… Torej, če jih že niso spreobrnili v 'pravo vero', so jih vsaj naučili, kaj je 'pravi' položaj pri seksu …
3 Ne boste verjeli: ko sem pobrskal po COBISS-u za to knjigo, sem jo našel – v knjižnici Teološke fakultete v Ljubljani! (signatura K1 24261) … Torej, zdaj veste, da tudi bodoči farji berejo tovrstno literaturo, kar je seveda bogudopadljivo …
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MilanAmbrozic



Pridružen/-a: 01.10. 2019, 14:14
Prispevkov: 54

PrispevekObjavljeno: 27 Dec 2020 01:47    Naslov sporočila: Christopher Hitchens o Materi Tereziji iz Kalkute Odgovori s citatom

Mati Tereza (Terezija) (1910-1997), ki se je rodila albanskim staršem v Skopju, se je pridružila redovnicam in potem so jo poslali v Indijo. Leta 1931 je bila prestavljena v Kalkuto, kjer je najprej poučevala zemljepis. Potem naj bi se posvetila delovanju za revne in uboge. Začela je ustanavljati domove za reveže. Leta 1979 je za svoje delo prejela Nobelovo nagrado za mir. Papež Janez Pavel II. jo je leta 2003 proglasil za blaženo, 2016 pa so jo razglasili za svetnico.
Christopher Hitchens (1949-2011) je podal drugačna dejstva, ki to svetnico prikažejo v povsem nasprotni luči. V svojem 128 strani dolgem eseju The Missionary Position: Mother Teresa in Theory and Practice, objavljenem 1995, ter v številnih drugih delih in v predavanjih je razlagal, da Mati Tereza ni nikoli bila prijateljica revnih, temveč revščine in gorja. Sama je govorila, da so revščina, bolezni in druge nesreče božji dar, ker omogočajo človeku zgraditi značaj. Zato je iz principa nasprotovala vzrokom za odpravo revščine, emancipaciji žensk in načrtovanju družine itd. Hitchens je poudarjal, da je edini mogoči izhod iz revščine ta, da ima ženska pravico uporabljati kontracepcijska sredstva in načrtovati družino. Trdil je tudi, da je bil poglavitni cilj Matere Tereze širjenje krščanske doktrine, in ne pomoč tistim, ki bi jo potrebovali. Omenil je, da je še pri govoru ob podelitvi Nobelove nagrade izjavila, da je splav največji sovražnik miru. V njenih ustanovah bolnim in umirajočim niso dajali niti sredstev proti bolečinam, skrb za higieno pa je bila pod nivojem. Niti igel niso razkuževali, kljub ogromnim donacijam pa se je varčevalo z osnovno opremo. Še nune, ki so delale v Misijonih ljubezni, so same trdile, da Mati Tereza ni bila dobrotnica, temveč predvsem verska fanatičarka, ki se je naslajala nad trpljenjem prizadetih. Tudi kanadski akademiki opravili raziskavo o 517 Misijonih ljubezni, kjer bolnikom ne pomagajo, ampak samo molijo zanje. Razen tega so glede teh misijonov nastali tudi škandali, npr. v zvezi s sumom prodajanja otrok.
Hitchens je bil antiteist. Dejal je, da bi človek lahko bil ateist in si hkrati želel, da bi bilo verovanje v boga pravilno, antiteist pa ne verjame v to možnost. Postavil je izzivalno vprašanje, ki je zaslovelo kot Hitchensov izziv: imenovati vsaj eno moralno dejanje, ki bi ga človek brez vere (ateist ali antiteist) ne bil zmožen narediti. Dodal je tudi drugi del vprašanja, ki se tiče vernikov, pa se mi zdi tako nelogičen, da ga ne podajam (morda pa je v Wikipedii napaka). Kritiziral je predvsem abrahamske religije: judaizem, krščanstvo in islam. V svoji uspešnici God is not great pa je kritiko razširil tudi na druge religije, npr. budizem in stare politeizmov, ki jih skušajo ponovno obujati. V knjigi je zapisal, da so religije glavni izvir sovraštva na svetu in predložil, da potrebuje človeštvo novo razsvetljenje.
Hitchens se je veliko ukvarjal tudi s polemikami, ustnimi ali pisnimi, tudi v zvezi z religijami. Ena od znanih pisnih polemik, tista s krščanskim teologom in pastorjem Douglasom Wilsonom, lki je izhalala v reviji Christianity today, je izšla tudi kot knjiga Is Christianity Good for he World. Seveda je Hitchens zagovarjal tezo, da ni. Ob njegovi smrti je njegov prijatelj Richard Dawkins izjavil, da je bil Hitchens eden najboljših govorcev.

Viri: https://en.wikipedia.org/wiki/The_Missionary_Position:_Mother_Teresa_in_Theory_and_Practice
https://en.wikipedia.org/wiki/Christopher_Hitchens
https://www.mladina.si/176183/mati-tereza-bo-danes-postala-svetnica-stevilni-pa-opozarjajo-da-njen-red-ni-prispeval-k-odstranjev/
_________________
Milan Ambrožič
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    FORUM ZDRUŽENJA ATEISTOV SLOVENIJE (ZAS) Seznam forumov -> Poljubne teme Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.